Država bi morala banko v skladu z zavezami Evropski komisiji prodati do konca tega leta, a so postopki preloženi do spomladanske objave lanskih rezultatov NLB.
Postopke za prodajo največje banke v državi po mehanizmu prve javne ponudbe delnic (IPO) vodi Slovenski državni holding (SDH), ki je lansko jesen naznanil, da bo odločitev o začetku prodaje sprejeta spomladi, po objavi letnega poročila NLB za leto 2016. Državni vrh je takrat ocenil, da bi bila takojšnja prodaja banke zaradi negotovih domačih in tujih dejavnikov lahko ekonomsko neupravičena.
V javnosti so zaokrožile neuradne informacije, da bi Slovenija Evropski komisiji predlagala podaljšanje roka, in sicer za tri leta do konca leta 2020 oz. celo za pet let, do konca leta 2022, ko naj bi delo končala tudi Družba za upravljanje terjatev bank. Poleg negotovosti v mednarodnem okolju, kot sta brexit in nestabilnost na finančnih trgih, so nad banko še nekatere pravne negotovosti, kot so morebitne odškodnine zaradi izbrisa podrejenih obveznosti ter tožbe v zvezi s prenesenimi vlogami nekdanje LB na Hrvaškem.
Na ministrstvu so pred sestankom pojasnili, da je za postopek prodaje NLB sicer pristojen in odgovoren SDH, a da postopke spremljajo, saj morajo bdeti nad izpolnjevanjem slovenskih zavez komisiji. Po njihovih navedbah je treba v tem kontekstu v dialogu z Evropsko komisijo razrešiti nekatera pravna vprašanja. "Uradne prošnje za podaljšanje roka za prodajo NLB Slovenija ni vložila, ocenjujemo pa različne možnosti," so navedli.
Evropska komisija sicer tovrstne spremembe zavez v okviru načrtov prestrukturiranja bank obravnava od primera do primera. Na podlagi preteklih izkušenj sicer velja, da bi morebitno podaljšanje roka za prodajo banke na drugi strani zelo verjetno zahtevalo določene kompenzacijske ukrepe na slovenski strani, da podaljšanje ne bi porušilo ciljev prvotne odločbe Evropske komisije o potrditvi državne pomoči.
Kot špekulacija se je pojavil scenarij, da bi Slovenija v zameno za nepravočasno privatizacijo NLB, za katero je predvidena prodaja tako, da država obdrži 25 odstotkov plus eno delnico, hitreje prodala Abanko. Tudi ta je bila ob sanaciji konec leta 2013 deležna državne pomoči, a je zanjo zaradi procesa združevanja z Banko Celje, ki se je izvršil v jeseni 2015, privatizacija predvidena do sredine 2019.
Medtem ko uprava NLB poudarja, da je banka, ki je lani že tretje leto zapored zaključila s precejšnjim dobičkom, na privatizacijo pripravljena in da jo lahko sprožijo takoj, so v Abanki bolj skopi z informacijami. V SDH so glede Abanke povedali, da proces združevanja poteka skladno z načrtom ter da se je večji del načrtovanih aktivnosti zaključil v lanskem letu, privatizacijski postopki zanjo pa se bodo začeli v letošnjem letu.
To potrjuje letošnji načrt SDH, s katerim je v četrtek soglašala vlada. Ta namreč določa seznam naložb za odprodajo. Za Cimos, KDD in Palomo so se aktivnosti že začele, za letos se načrtuje nadaljevanje aktivnosti v zvezi s prodajo delnic NLB ter začetek postopka prodaje za Unior. Na seznamu so poleg omenjenih še, kot omenjeno, Abanka, pa tudi denimo Casinoja Bled in Portorož, Cetis, Mariborska livarna in Toplotna oskrba.
