Po aferi Bratušek vlada hitro briše posnetke vladnih sej

Da na vladi ne delajo več dobesednih zapisov sej, je sicer znano od januarja letos.

Generalni sekretariat je marca 2013 sprejel navodilo, v katerem so opredeljeni zvočno in slikovno snemanje sej vlade ter izdelava dobesednega zapisa seje vlade. Na podlagi tega je takratna generalna sekretarka vlade Tanja Šarabon izdala sklep, da se seje vlade zvočno snemajo in da se pišejo dobesedni zapisi. Zvočni posnetki so bili hranjeni v sefu, dobesedni zapisi pa v zbirki "magnetogrami".

A decembra 2014 je takratni generalni sekretar vlade Darko Krašovec ta pravila spremenil. Po novi odredbi se dobesedni zapisi sej ne izdelujejo več, zvočni zapisi sej pa se ne hranijo več fizično v sefu, temveč izključno v digitalni obliki na strežniku. Ker pa je na omenjenem strežniku prostora le za 20 ur posnetkov, se posnetki sej vlade samodejno izbrišejo, ko skupno trajanje posnetkov sej, shranjenih na strežniku, doseže časovno omejitev, poroča Delo.

Na vprašanje, zakaj so se odločili za 20 ur, na vladi odgovarjajo, da dolgotrajno hranjenje posnetkov odpira določena varnostna vprašanja, kar da se je že pokazalo, ko so se posnetki leta 2011 pojavili na youtubu. "Kvota predstavlja kompromis med zaznanimi tveganji, potrebami vlade in zahtevami po povečanju učinkovitosti organizacije dela," so svojo odločitev utemeljili na vladi.

Informacijski pooblaščenec je nadzor na vladi opravil v okviru pritožbenega postopka, ki ga je zaradi zavrnitve dostopa do magnetograma vladne seje, na kateri naj bi se tedanja predsednica vlade Alenka Bratušek samopredlagala za kandidatko za evropsko komisarko, sprožil časnik Delo.