Pličanič za posebno službo za nadzor nad sodno upravo

Noveli zakona o sodiščih in sodniški službi zasledujeta tri cilje, je danes na novinarski konferenci pojasnil minister Pličanič. Prvi je večja učinkovitost in posledično krepitev samostojnosti sodišča, drugi povečanje učinkovitosti in kakovosti nadzora nad sodno upravo ter povečanje odgovornosti sodstva.

Kot izhaja iz novel, bi bila vsa sodišča zavezana k izvajanju projektov, ki prinašajo pozitivne učinke, denimo projektu Triaža. Prav tako bi morala določiti časovne standarde za skrajšanje trajanja postopkov, h katerim bi moral minister dati soglasje, obenem pa bi prenesli pristojnosti s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče za krepitev samostojnosti sodne veje.

Z novelama predlagajo ustanovitev posebne službe za nadzor nad sodno upravo. Ta služba ne bi pomenila inšpekcijskega nadzora oziroma službe z inšpekcijskimi pooblastili, je pojasnil Pličanič, "ampak nek bolj omehčan nadzor, ki bi vseeno bil pomemben". Ponovil je tudi, da bi šlo za nadzor nad sodno upravo, ali so torej sodišča organizirana tako, da postopki potekajo hitro, ne pa za nadzor nad konkretnimi zadevami in njihovo vsebino.

Če bi služba ugotovila nepravilnosti, bi o tem pripravila poročilo, predsednik sodišča pa bi moral sprejeti določene ukrepe. Če ukrepi ne bi bili izvedeni, bi lahko služba kot skrajni ukrep sodnemu svetu predlagala razrešitev predsednika sodišča, je nadaljeval minister.

Predsednike sodišč bi lahko razrešili tudi, če sodišče dve leti zapored ne bi doseglo načrtovanih poslovnih rezultatov ali pa zadev sodne uprave ne bi opravljalo v skladu s predpisi in merili za večjo kakovost.

V drugi korak spada tudi sprejem zaveze državljanom med vlado in vrhovnim sodiščem. Po pojasnilih ministra je namen predlagane zaveze ta, da vlada in sodstvo prevzameta vsak svoj del odgovornosti za izboljšanje stanja v sodstvu.

Sodna veja bi se tukaj morala zavezati, da bo prenovila poslovne procese sojenja z namenom racionalizacije in pospešitve poslovanja, torej denimo skrajšala čas reševanja zadev na prvi stopnji. Vlada pa bi se zavezala, da bo pripravila zakonodajne spremembe ter zagotovila kadrovske pogoje in ostala materialna sredstva.

Kot izhaja iz osnutka zaveze, ki ga je neuradno pridobila STA, bi do marca prihodnje leto imeli skupaj 927 sodnikov, kar je 45 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Konec decembra lani je bilo sodnikov 983 oziroma 47,7 na 100.000 prebivalcev. Bi se pa povečalo število sodnega osebja. Da bi zavezo dokončno uskladili, bo prihodnji teden sestanek med predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo, predsednico vlade Alenko Bratušek in ministrom Pličaničem.

Tretji korak, ki ga načrtujejo za doseganje večje učinkovitosti, bo zakon o sistemski razdolžitvi podjetij, je napovedal minister. Upniki bi z zakonom lahko posegli v podjetje, ki je prezadolženo, vendar ni še insolventno, tako da svoje terjatve zamenjajo za lastninske deleže v podjetju. S tem bi dosegli učinek, da podjetja nimajo več dolgov in lahko delujejo naprej.

Pličanič je dejal tudi, da so s sodstvom glede zavede usklajeni pri sedanjem stanju v sodstvu in ciljnem stanju za 1. marec prihodnje leto. Odprto pa ostaja vprašanje, koliko se lahko ena veja oblasti zavezuje do druge. Težava torej ni v vsebini, je poudaril minister.

Poudaril je, da so od marca usklajevali obe noveli kot zavezo, sami so bili prepričani, da so tudi že vse uskladili. Nato pa se je zgodila "točka umika" in do uskladitve ni prišlo, je dejal. A ko gre za obe noveli "takšno ali drugačno stališče sodstva ne bo v ničemer ovira, da ne bi noveli na vladi sprejeli v zelo kratkem času," je še pravi minister.

Pličanič je spomnil, da je bil v zadnjem času deležen precejšnjih kritik sodstva in tožilstva, vendar so v teh dneh objavljena priporočila Evropske komisije in organizacije Greco, ki da potrjujeta njegova dosedanja opozorila, da je sodstvo premalo učinkovito in da je treba krepiti vodstvena pooblastila predsednikov sodišč. Ta sporočila so po njegovem mnenju objektivni pogled od zunaj, kaj je treba v Sloveniji narediti.