Plenković je pojasnil, da se je o tem v sredo pogovarjal s predsednikom vlade Robertom Golobom, hrvaški notranji minister Davor Božinović pa davi z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem.

Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu je povzročilo veliko zaskrbljenost med članicami Evropske unije, ena od njegovih posledic pa je tudi odločitev držav članic za sprejemanje novih ukrepov. Med njimi so po besedah hrvaškega premierja tudi ukrepi, kakršne je napovedala Italija Sloveniji, Slovenija pa Hrvaški.

"Treba je poudariti, da gre za začasen ukrep in da mora ostati izjema, ki se jo uvaja samo kot skrajni ukrep, ki mora biti podrejen strogim pogojem, posebno glede izvedbe in trajanja," je danes na seji vlade opozoril Plenković.

Spomnil je, da morajo države članice, ki želijo uvesti nadzor na notranji meji schengna, pred uvedbo ukrepa obrazložiti, v kolikšni meri bo odločitev zmanjšala varnostno grožnjo. Ob tem se morajo posvetovati tudi s sosedami, na katere se nanaša mejni nadzor.

Država članica lahko vzpostavi varovanje notranje meje, če se na območju pojavi resna grožnja javnemu redu in notranji varnosti oz. v primeru neposredne nevarnosti, ki zahteva nujno ukrepanje, je dodal.

Slovenska vlada bo o uvedbi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko odločala danes. Italija bo uvedbo nadzora na meji s Slovenijo zaradi spremenjenih razmer na Bližnjem vzhodu in v Evropi uvedla v soboto, in sicer najprej za deset dni z možnostjo podaljšanja.

Nadzor notranjih meja, ki sta ga napovedali Slovenija in Italija, trenutno izvaja devet držav članic, predvsem zaradi migracijske krize in nevarnosti terorizma.