Kot je dejal, so ukrepi, ki bi jih bilo treba nujno sprejeti, investicije v prometno infrastrukturo, investicije v stanovanjsko izgradnjo in obnove javnih objektov. Poleg tega bi bilo treba sprostiti kreditni krč za mala in srednja podjetja ter poenostaviti jamstveno shemo, pa tudi povečati števila vpisnih mest na fakultetah oz. ustvariti bolj stimulativno štipendijsko politiko.
Janša tudi ocenjuje, da bi bilo potrebno z ustavnim zakonom trajno ali začasno omejiti javno porabo na določen odstotek bruto domačega proizvoda, nujna pa je tudi reforma javnega sektorja, je naštel.
Dosedanji vladni ukrepi so se po besedah predsednika SDS deloma prijeli na področju sociale, kjer je to tudi najlažje. Bistveno premalo pa je bilo narejenega na področju gospodarstva, zato tudi ni ali je zelo malo novih delovnih mest, je dejal. Ob tem je izpostavil, da premier Borut Pahor še ni obiskal Mure.
Spomnil je, da so v SDS že predlagali paket ukrepov in predlagali vrsto ukrepov, ki bi gospodarstvo razbremenili, a so bili ti predlogi zavrnjeni.
Posledica takšnega ravnanja je po Janševih besedah naraščanje zadolževanja, ki "je dobilo kritične razsežnosti". Poudaril je, da to jesen verjetno tečejo meseci, ko je s pravo kombinacijo reformnih in protikriznih ukrepov možno trende še obrniti.
Po mnenju nekdanjega premiera je tudi trenutna vladna razprava o proračunu za naslednji dve leti "sizifovo delo", saj je Urad za makroekonomske analize in razvoj avgusta napovedal spremembo ocene makroekonomskih gibanj v jesenski napovedi. "Napovedal je zelo verjetno nižje številke rasti oz. večje odstotke padca," je pojasnil in ocenil, da vlada usklajuje proračun na podlagi preoptimističnih ocen.
"Preden lahko pričakujemo kakršno koli izboljšanje, moramo videti sposobnost realnega ocenjevanja," je še dejal Janša. Po njegovem mnenju bi se vlada morala bolj kot s tem, koga bo odstavila, ukvarjati z združevanjem potencialov.
Opozoril je, da bodo čez eno leto - na polovici mandata - manevrske možnosti Slovenije zaradi prevelike zadolženosti bistveno slabše, tudi v primeru če bo vmes evropsko gospodarstvo hitreje okrevalo. "Govorjenje, kako naši vladi ni treba nič delati, važno je, da se nemško gospodarstvo pobere, je preveč optimistično pričakovanje," je še ocenil.
Janša je ob tej priložnosti naštel tudi nekatere statistične podatke o gospodarstvu v prejšnjem mandatu. Izpostavil je za tri odstotke višjo gospodarsko rast od povprečja Evropske unije ter največjo zaposlenost in hkrati najnižjo brezposelnost v zgodovini države. Omenil je tudi proračunski in javnofinančni presežek v letu 2007, znižanje javne porabe in splošno rast standarda v vseh slojih prebivalstva.
Med neuspelimi projekti pa je izpostavil, da jim ni uspelo uvesti pokrajin, zaključiti preiskave nekaterih velikih primerov gospodarskega kriminala in dokončati reforme finančnega sektorja.
Na Janševe izjave, da se vlada nezadostno ukvarja z reševanjem krize, hkrati pa politično kadruje, je predsednik Zaresa Gregor Golobič poudaril, da je "političnega kadrovanja bistveno manj, kot ga je bilo v času njegove vlade". Na očitek, da so zagotovili premalo študentov na naravoslovju, pa je poudaril, da "žal to ne gre kot v času Sovjetske zveze z dekreti ministrov", ampak je potrebno spremeniti mentaliteto družbe.
Dokler bodo ti poklici relativno slabo plačani, dotlej se mladi po njegovi oceni ne bodo odločali za ta študij. "To ni stvar političnih floskul, to je stvar nekega premika," je dejal in dodal, da k temu prispevajo, tudi z vrsto aktivnostmi, ki so jih že sprejeli. "Naj bo razprava o težavah vlade argumentirana in utemeljena in ne politikansko nagajiva ali škodoželjna," je pred vrhom koalicije še poudaril Golobič.
"Lastnost dobrega kapitana je, da pusti po svojem odhodu ladjo, ki je sposobna pluti tako v viharju kot v mirnih vodah. No, ladja, ki nam jo je zapustil Janez Janša, je sposobna pluti samo v bonaci," pa je na očitke Janše pred vrhom koalicije odgovorila predsednica LDS Katarina Kresal.
V časih, ko je bila visoka gospodarska rast in so bile splošne razmere za življenje ugodne, je bil po njeni oceni čas, da se sprejmejo strukturne reforme, ki bi peljale k učinkoviti pravni državi in h konkurenčnemu gospodarstvu. Ker niso bile strukturne reforme storjene takrat, jih morajo delati danes, v času krize. Kot je še dejala, je nekorektno, da Janša vladi očita počasnost in neodločnost, saj je danes "vse težje, kot je bilo pred enim letom".
Na prvi javni plenarni seji strokovnega sveta SDS so oceno stanja v Sloveniji po prvi četrtini mandata 2008-2012 predstavili tudi predsedniki odborov omenjenega sveta. Predsednik odbora za gospodarstvo Marko Pogačnik je opozoril na zmanjšanje bruto domačega proizvoda, predsednica odbora za delo Marjeta Cotman pa na povečanje števila brezposelnih.
Predsednik odbora za javno upravo Gregor Virant je znova spomnil na obljubo premiera Boruta Pahorja, da na novi in drugačni kadrovski politiki njegova vlada "stoji ali pada". "Ta vlada je že velikokrat padla," je ocenil in dodal, da je zadnjič "padla", ko je zamenjala upravo Darsa.
Virant je še opozoril, da je bilo od začetka mandata v javni upravi vsaj 25 menjav brez krivdnih razlogov in da vlada nastavlja neuspešne kandidate z zadnjih volitev na direktorska mesta v državni upravi. Po njegovih besedah se je v času Janševe vlade, ko je bila konjunktura, zmanjševalo število zaposlenih v javni upravi, zdaj, v času krize, pa se število zaposlenih v javni upravi povečuje.
Predsednik odbora za finance Andrej Šircelj je opozoril, da trenutno stanje kaže, da je potrošnja vlade veliko večja od prihodkov. Ti so se po njegovih besedah v prvem četrtletju letos v primerjavi s prvim četrtletjem lani zmanjšali za 11,5 odstotka, medtem ko so se odhodki povečali za 7,5 odstotka.
"V prihodnosti bomo, namesto da bi vlagali v razvoj, plačevali obresti, kar bo krnilo splošni razvoj države," je ocenil Šircelj. Glede novega vladnega proračuna pa je poudaril, da je ta narejen na podlagi napačnih predpostavk. Ob tem se je vprašal, ali bo vlada dejansko postavila prioritete: "Ali je to vlaganje v nova delovna mesta ali izključno socialno vprašanje, ali vlagati v t.i. državotvorna ministrstva ali v razvojna ministrstva?"
Po mnenju Širclja se je na področju davkov uveljavil nov "šport" - napovedovanje novih davkov. Kot meni, "so nekateri predlogi novih davkov nestrokovni oz. diletantski". Obenem je pojasnil, da so v času Janševe vlade na področju davkov upoštevali načelo o enaki davčni obremenitvi dela in kapitala. Novi predlogi pa rušijo ta razmerja, ki jih je vzpostavila prejšnja vlada, je ocenil.
Glede jamstvene sheme je poudaril, da je ta prišla prepozno in je konceptualno napačna. "Denar predolgo kroži preden pride do podjetja," ugotavlja Šircelj in dodaja, da je pri jamstveni shemi preveč nepotrebnega administriranja. Predsednik odbora za finance je še dejal, da bi bilo treba povečati davčne olajšave za investicije ter za raziskave in razvoj.
Predsednik strankinega odbora za gospodarstvo Pogačnik je povedal, da se je bruto domači proizvod (BDP) na medletni ravni zmanjšal za več kot devet odstotkov, izvoz se je zmanjšal za več kot 22 odstotkov, na trgu dela je že več kot 88.000 brezposelnih, javni dolg pa se je povečal na 32,6 odstotka BDP. "Vzroki za krizo v Sloveniji niso samo zunanji, ampak tudi notranji," je pojasnil.
Ministrstvo za gospodarstvo po Pogačnikovem mnenju ukrepa prepočasi, prav tako ukrepi niso učinkoviti. "Pogrešam dolgoročnejše ukrepe," je dejal in dodal, da je večina vladnih ukrepov namenjena gašenju že narejene škode in blaženju socialnega miru.
Pogačnika skrbi tudi neusklajeno delovanje med ministrstvom za gospodarstvo in ministrstvom za finance. "Kar predlaga ministrstvo za finance, podre ministrstvo za gospodarstvo in obratno," je opozoril. Vlada bi se tudi morala ukvarjati z odgovornim vodenjem podjetij v državni lasti, ne pa da se zaradi parcialnih interesov ukvarja samo z menjavami vodstev, je še dejal Pogačnik.
Predsednica odbora za delo in družino Cotmanova je pojasnila, da se posledice krize s področja financ in gospodarstva z zamikom seli tudi na področje sociale. Tako kot Pogačnik je opozorila na povečanje števila brezposelnih in opozorila, da se nam v prihodnosti obeta nov val odpuščanj.
Cotmanova je poudarila, da znižanje kupne moči slabša tudi socialni položaj. Tako se je povečalo število prejemnikov denarnih socialnih pomoči, saj jih je avgusta letos za 10.000 več kot lani, ko jih je bilo okoli 37.000, je navedla.
Vladni ukrepi na področju trga dela, je nadaljevala predsednica odbora, zamujajo in so vsebinsko nedodelani, ocene o pričakovanih rezultatih pa so preveč optimistične. Tako je, denimo, zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa po njenih besedah vsebinsko nedodelan, saj so med drugim nedodelani kriteriji podeljevanja subvencij.
Glede zakona o enkratni socialni pomoči je dejala, da je slaba stran zakona, da se ni preverjalo premoženjsko stanje posameznikov. Pred zamrznitvijo socialnih transferjev pa bi bilo treba pregledati te transferje in ugotoviti, ali so res vsi prejemniki upravičeni do teh transferjev, je dejala. Prav tako bi po njeni oceni morali spodbujati mlade, da bi prej stopili na trg dela, starejše pa, da bi dalj časa vztrajali v zaposlitvi.
Predsednik odbora za promet Robert Časar je ocenil, da je zaveza iz koalicijskega sporazuma o Sloveniji kot logistični platformi utopična in neuresničljiva. Predlagal pa je tudi ustanovitev sveta za promet, ki bi bil posvetovalni organ ministrstva za promet.
Na plenarni seji strokovnega sveta, ki ima naslov Kaj bi še morali storiti v spopadu s krizo?, so oceno stanje po posameznih ministrstvih predstavili tudi drugi predsedniki odborov oz. namestniki predsednikov.