Število pritožb na Informacijskega pooblaščenca narašča, zato je Nataša Pirc Musar med predstavitvijo letnega poročila dela njenega urada na odboru DZ za notranjo politiko izrazila skrb nad tem, "kaj se dogaja na področju transparentnosti v Sloveniji". Odbor bo vlado pozval k ureditvi zakonodaje glede varstva osebnih podatkov na delovnem mestu.
Pirc Musarjeva je na odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje razložila, da so v letu 2009 prejeli 182 pritožb zoper zavrnitev zahteve po dostopu ali ponovni uporabi informacij javnega značaja. V zvezi s tem je bilo izdanih 161 odločb, leto prej pa le 129. Prav tako je urad prejel 302 pritožbi zaradi molka določenega organa. Prosilcem je bilo ugodeno v 228 primerih. Tolikšno število pritožb je pooblaščenka označila za nedopustno, ker "kaže na ignoranco ljudi".Tukaj je bila zelo kritična do vlade, češ da "postaja bistveno bolj zaprta od prejšnje in bistveno bolj zlorablja institut zakona o tajnih podatkih". Pojasnila je namreč, da so v štirih primerih od petih ugotovili, da je bila določena stopnja tajnosti na nek dokument dana neupravičeno. Kot primer je navedla imenovanje ruskega veleposlanika v Sloveniji.
Glede varstva osebnih podatkov prav tako opažajo porast števila prijav - lani jih je bilo 624. Najvišjo globo sta dobili dve zavarovalnici, ena 112.00 evrov, druga pa 108.00, saj sta si izmenjali osebne podatke zavarovancev. Ob tem je pooblaščenka še opozorila na pomanjkljivo zakonodajo na področju varnosti zasebnosti na delovnem mestu. Po njenih besedah prihaja veliko pritožb zaposlenih, ki jim delodajalci denimo prebirajo elektronsko pošto ali sledijo njihovim obiskom spletnih strani.
Poročili za leti 2009 sta bili predstavljeni tudi glede dela državnega pravobranilstva in izvajanja resolucije o Nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete. Z obema se je odbor seznanil in ju označil kot ustrezni.
Državno pravobranilstvo je lani imelo v delu več kot 55.000 zadev, rešilo pa jih je več kot 33.000, je dejal generalni državni pravobranilec Boštjan Tratar. Kot pozitivno aktivnost je označil predhodno reševanje odškodninskih zahtevkov, ki rešujejo tožbe zaradi neutemeljenega pripora, zapora ali drugih sankcij.
Glede omenjene resolucije o preprečevanju in zatiranje kriminalitete so lani načrtovali izpolnitev 21 aktivnosti, uspešni so bili v 17 primerih. Dve aktivnosti nista bili uresničeni, dve pa le delno. Ker se program drugo leto izteče, bodo dali pobudo za pripravo nove resolucije, je povedal generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve Miroslav Žaberl.
