Na bankrotiranje slovenskega pravosodja kaže primer predsednice okrajnega sodišča v Ljubljani (po številu sodnikov največjega sodišča v državi) Vesne Pavlič Pivk, med drugim znane po rajanju z rdečo zvezdo na glavi, simbolom prav tistega totalitarnega režima, za katerega je ob odpravi Titove ceste ustavno sodišče opozorilo, da so ga zaznamovale velike in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Toda tisto, kar bi nekega sodnika, na primer iz Vzhodne Nemčije, kjer so izvedli dosledno lustracijo nad komunističnimi sodniki, diskvalificiralo, Pivkovo kvalificira kot najbolj ustrezno. To je izkazal tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič, saj jo je izbral kot primerno kandidatko za kvoto sodnikov, ki so dodeljeni ministrstvu.
Pivkovi se namreč izteka mandat predsednice okrajnega sodišča in je bilo treba zanjo poskrbeti, pri čemer se Klemenčič celo spreneveda, da ima ta sodnica dolgoletne sodniške izkušnje. To seveda ne drži, saj je bila na sodniško funkcijo izvoljena leta 2003, že leta 2004 pa jo je tedanja ministrica za pravosodje Zdenka Cerar imenovala za predsednico okrajnega sodišča v Ljubljani, od takrat ne sodi več.
Na ministrstvu bo začela z junijem opravljati »zahtevnejše strokovne naloge s področja dela direktoratov za pravosodno upravo in za zakonodajo s področja pravosodja«. Iniciacija za Pivkovo ni bila le rdeča zvezda, pač pa tudi nastopanje v zadevi Patria. Tako je po razveljavitvi sodbe na ustavnem sodišču zaradi kršenja človekovih pravic pri sojenju brezsramno lagala, da so ustavni sodniki nesporno ugotovili obstoj kaznivih dejanj.
Tako je razvrednotila ustavne sodnike, poudarila je celo, da se strinja z delom sodnice Klajnškove, čeprav je ta kršila človekove pravice. Da ustavno sodišče ni ugotovilo napak v odločitvah rednih sodišč, je lagal tudi predstavnik vrhovnega sodišča Gregor Strojin.