Vladna izhodna strategija po mnenju evropskega poslanca Lojzeta Peterleta ne odgovarja na bistvena vprašanja, s katerim se sooča Slovenija. "Izhodna strategija vlade je bolj resolucijske kot strateške narave," je poudaril na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Slovenija po njegovih navedbah pada hitreje kot druge države EU zato, ker v državi vlada obsedenost z lastnino in ne s kakovostjo njenega upravljanja, pa tudi za to, ker je uveljavljena dogovorna ekonomija. "Razvoj slovenskega gospodarstva so zavrli managerski odkupi," je ocenil in dodal, da dokler bo v gospodarstvu prevladoval jugoslovanski koncept, bomo lahko govorili o stabilizaciji in ne o sanaciji, kaj šele o razvoju.
"V vladni izhodni strategiji ne morem potegniti nobenega sklepa, da ukrepi vlade vodijo v razbremenjevanje gospodarstva in v privlačno okolje za naložbe," je povzel in dodal, da v njej ne vidi dobrih konceptov, predvsem pa ne politične volje. Po njegovem mnenju se bo tako nadaljevalo obremenjevanje prebivalstva in gospodarstva. "Trošarine niso nič drugega kot druga oblika davka," je poudaril.
Kot je izpostavil, ne moremo oblikovati strategije tako, da prepisujemo evropska gesla, delamo pa proti temu. "Če piše, da je naše razvojno izhodišče nizko odlična ekonomija, potem ne more biti prostora za šesti blok Termoelektrarno Šoštanj," je dejal in kot primer slabe prakse omenil še podjetje T-2, ki so mu odpovedali že dogovorjene kredite. "Pri nas ne dobi kredita tisti, ki dela prav, ampak ga dobi tisti, ki je pravi."
Peterle se je dotaknil napovedane vnovične dokapitalizacije bank. Po njegovih besedah bi morali govoriti o sanaciji. "Kaj bo imel davkoplačevalec od tega, da bo že drugič v 20 letih saniral slovenske banke?" se je vprašal in izrazil prepričanje, da vladni dokument ne izraža skupne volje vlade. "Človek ima vtis, da je strategija te vlade Karl Erjavec, ne pa problemi slovenskega gospodarstva," je sklenil evropski poslanec.