Kaj vam osebno pomeni to, da Tržič letos obeležuje sto let od pridobitve mestnih pravic, in kaj bi po vašem morali iz stoletne zgodovine Tržiča odnesti v prihodnost?

Sto let je primeren trenutek, da pogledamo, od kod prihajamo, kaj smo dosegli in kam želimo naprej. Meni jubilej pomeni predvsem izjemen ponos na Tržič in Tržičanke ter Tržičane, ki so skozi desetletja kraj razvijali, se pobirali po težkih obdobjih in mu vedno znova dajali novo energijo.

Status mesta je bil Tržiču podeljen leta 1926, čeprav je njegova zgodovina seveda precej starejša. Spomin sega že v antične čase, ko je čez prelaz Ljubelj vodila rimska cesta, leta 1492 pa je Tržič dobil status trga. To je bilo isto leto, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, v Tržiču pa smo takrat že živahno trgovali in ustvarjali.

Po drugi svetovni vojni so s Pekom, Bombažno predilnico in tkalnico Tržič ter drugimi podjetji sledila desetletja velikega gospodarskega razvoja. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil po nekaterih kazalnikih Tržič med najbolj razvitimi občinami v nekdanji Jugoslaviji.

Po letu 1990 pa je propad industrije pomenil velik preobrat, vendar smo se morali prilagoditi in poiskati nove priložnosti. Danes jih vidimo predvsem v podjetništvu, turizmu, športu in kulturi. Imamo izjemno naravo, bogato dediščino, tradicijo planinstva in alpinizma ter močno športno zgodovino. 

Iz stoletne zgodovine bi morali v prihodnost odnesti predvsem zavedanje, da smo izjemni in da bomo izjemni tudi naprej. Ne zato, ker bi bilo vselej lahko, ampak prav zato, ker smo kot skupnost že večkrat dokazali, da se znamo prilagoditi, stopiti skupaj in iz težkih obdobij ustvariti nove priložnosti. Na to sem kot župan in kot Tržičan izjemno ponosen. Ta ponos pa nam mora dati tudi samozavest za prihodnost.

Kako bi opisali Tržič, kakršen je danes? Kaj je njegova največja prednost?

Tržič je majhno in izjemno mesto. Naša največja prednost je, da ostajamo Tržičani – ustvarjalni, smeli in vztrajni. Ne želimo samo prevzemati rešitev drugih, ampak svoje znanje, izkušnje in samozavest uporabiti za razvoj po svoje.

Našo izjemnost predstavljajo ljudje, podjetnost, narava, lega med gorami, tradicija in prostor. To je naš kapital, ki ga drugi ne morejo preprosto prenesti ali odvzeti. Prihodnost zato vidim v tem, da še bolje razvijemo in pokažemo tisto, kar je izrazito naše.

Eden od izzivov številnih občin je demografija, kako obdržati mlade. Kaj lahko Tržič ponudi mladim?

Demografska slika Tržiča ni slaba. Število prebivalcev in mladih je stabilno oziroma nekoliko raste, kar kažejo tudi vrtci, šole in številne mlade družine. K temu pripomore kakovostno in varno okolje ter dobri pogoji za družinsko življenje.

Težava pa je, da nimamo srednje šole. Mladi po štirinajstem letu odhajajo drugam, tam ustvarjajo socialne vezi in kasneje iščejo tudi možnosti za študij, delo in bivanje. Zato jim moramo ponuditi delo, stanovanja, šport, kulturo in občutek pripadnosti.

Občina Tržič

Tržič je majhen, zelen in varen, narava je pred vrati, storitve pa so dostopne brez dolgih poti. Naš cilj ni samo, da mladi ostanejo, ampak da se bodo sem želeli tudi vračati.

V tem mandatu smo veliko pozornosti namenili šolam. Osnovno šolstvo in vrtci so urejeni na visoki ravni. Tudi na področju zdravstva smo ena redkih občin, ki ni imela večjih težav z družinskimi zdravniki, in si tudi zelo prizadevamo za prihod novih.

Tržiška voda je takšna, da bi jo lahko prodajali po svetu. Tudi zdaj, v sušnih časih, z njo nimamo težav. Ogromno je stvari, ki se nam zdijo samoumevne, čeprav ob pogledu na preostalo Slovenijo vidimo, da sploh niso. Na to sami Tržičani pogosto pozabljamo.

Kako nameravate naprej oživljati staro mestno jedro?

Oživljanje starega mestnega jedra je ena naših ključnih nalog. V tem mandatu smo uredili pomembna lastniška razmerja in ima občina danes v lasti nepremičnine, kjer bi lahko uredili približno 40 do 50 stanovanj.

Če želimo, da center zaživi, moramo vanj pripeljati ljudi. Življenje ustvarjajo ljudje, ne stavbe. Mlade družine, otroci, podjetniki in drugi prebivalci bodo prinesli tudi vsebine in turizem.

Občina sama nima dovolj sredstev za obnovo večjega števila stavb, zato si prizadevamo, da bi država obnovo starih mestnih jeder povezala tudi s stanovanjsko politiko. Tržič ima za to dobre pogoje, saj so šola, zdravstveni dom, storitve in rekreacija v neposredni bližini. Naš cilj ni mestno jedro kot kulisa za obiskovalce, ampak kot prostor, kjer ljudje resnično radi živijo.

Katere projekte in dosežke prvega mandata bi izpostavili?

V prvem mandatu smo si zadali precej širok cilj: izboljšati kakovost življenja v Tržiču in ustvariti pogoje za njegov nadaljnji razvoj. Ena naših primarnih nalog je bila oživitev starega mestnega jedra, hkrati pa smo imeli tudi nekaj velikih priložnosti, ki jih preprosto nismo smeli zamuditi.

Med največjimi projekti je zagotovo nova osnovna šola v Križah, ki jo prav zdaj končujemo. S 1. septembrom bodo otroci stopili v nove, sodobne šolske prostore, v sklopu katerih bo tudi vrtec. To je ena največjih investicij v prihodnost naših otrok.

Zelo pomembna je bila tudi dograditev Zdravstvenega doma Tržič. Želeli smo, da imajo občani dostop do kakovostnega primarnega zdravstva, in na tem področju smo naredili velik korak naprej. Intenzivno razvijamo tudi fizioterapijo, saj želimo občanom čim več zdravstvenih storitev zagotoviti čim bližje njihovemu domu.

Tretji projekt, ki bi ga izpostavil, je Podjetniški inkubator Tržič. To je bila priložnost, na katero smo se morali odzvati hitro. Projekt smo izpeljali v rekordnem času in danes inkubator že dobro deluje ter ponuja prostor in podporo novim podjetniškim zgodbam.

Pomembno je bilo tudi, kako smo se odzvali na poplave leta 2023. Tržič je izrazito hudourniško območje in pri nas lahko že ena večja nevihta povzroči veliko škodo. Zato je odpornost proti naravnim nesrečam ena od naših stalnih nalog in tudi na tem področju smo naredili pomembne korake.

Veliko smo vlagali v infrastrukturo. Zaključili smo pomemben projekt gradnje kanalizacijskega in vodovodnega sistema. Na kakovost naše pitne vode smo upravičeno ponosni. Tržiška voda je ena naših velikih naravnih prednosti. Na področju cestne infrastrukture nas sicer čaka še precej dela, vendar tudi tukaj postopoma izboljšujemo stanje.

Jure Klobčar

Posebej bi izpostavil še šport in kulturo. Prvič smo pripravili športno strategijo, ki ji zdaj tudi sledimo. V Tržiču imamo športnike v približno 20 različnih panogah, ki dosegajo državne, evropske in svetovne uspehe. Tudi kultura je ostala pomemben del našega razvoja. Ob vseh investicijah v infrastrukturo namreč nismo želeli pozabiti na vsebino, ki daje mestu značaj.

In morda še nekaj, kar ni tako vidno kot nova šola ali zdravstveni dom, je pa zame zelo pomembno: občina je danes bolj odprta in dostopna občanom. Želeli smo spremeniti odnos med občinsko upravo in ljudmi ter pokazati, da občina ni samo institucija, ampak servis za občane. Tudi to štejem med pomembne dosežke prvega mandata.

Kako pomembni so pri razvoju Tržiča turizem in tradicionalne prireditve?

Turizem je pomembna razvojna priložnost, saj imamo izjemne naravne in kulturne danosti. Cilj je povečati prepoznavnost Tržiča, vendar na način, ki ne obremenjuje življenja domačinov.

Pomembne so tradicionalne prireditve, kot so Šuštarska nedelja, MINFOS in tradicija dirk na starem Ljubelju. Pripravili smo tudi turistično strategijo in bolj sistematično razvijamo ponudbo. Letos beležimo približno 20-odstotno rast turizma.

Razvijajo se vodništvo, gorsko in alpinistično izobraževanje, turno smučanje in druge aktivnosti. Pomembno je, da tudi domačini vse bolj prepoznavajo turizem kot poslovno priložnost. Ne želimo postati turistična destinacija za vsako ceno, ampak želimo, da ljudje pridejo v Tržič prav zato, ker je nekaj posebnega.

Šuštarska nedelja ostaja eden najbolj prepoznavnih simbolov Tržiča. Kaj pomeni danes in kaj si lahko obetamo na Šuštarski nedelji, ki bo letos potekala med 5. in 6. septembrom?

Šuštarska nedelja je bila nekoč praznik čevljarstva za vso Slovenijo, dokler je čevljarstvo pri nas še živelo. S propadom obutvenih velikanov: Peka, Planike, Alpine in drugih, je seveda nekoliko zamrla tudi prvotna vsebina Šuštarske nedelje.

Tako danes niso več v ospredju čevlji in šuštarji, čeprav ostajajo pomemben del zgodbe in želimo pokazati tudi tiste, ki se s čevljarstvom še vedno ukvarjajo, vendar Šuštarska nedelja danes predstavlja predvsem Tržič. Je priložnost, da se predstavijo naši podjetniki, obrtniki in ustvarjalci ter pokažejo, da Tržič še vedno živi in ustvarja.

To se kaže tudi v številkah. Število obiskovalcev in prijavljenih razstavljavcev iz leta v leto raste, kar nam daje potrditev, da je prireditev še vedno zelo živa. Hkrati pa Šuštarska nedelja nikoli ni bila samo sejem. Vedno je bila tudi praznik, zabava in predvsem priložnost za srečevanje.

V Tržiču je bilo vedno nekako samoumevno, da gre na Šuštarsko nedeljo vsak Tržičan in tam sreča prijatelje, znance in sorodnike. In to želimo ohraniti.

Prireditev smo zato v zadnjih letih tudi razširili. Ni več omejena samo na eno nedeljo, ampak različni dogodki, koncerti, razstave in druge vsebine potekajo več dni. Letošnja Šuštarska nedelja bo potekala 5. in 6. septembra, veliki finale pa bo od sobotnega večera do nedelje, ko bo Tržič znova živel v znamenju tradicionalne Šuštarske nedelje.

Obiskovalci lahko pričakujejo veliko domačih podjetnikov in obrtnikov, tradicionalni sejem, kulturne in druge spremljevalne dogodke, predvsem pa tisto, česar se ne da načrtovati ali organizirati: srečanje z ljudmi. Šuštarska nedelja je po vseh teh letih še vedno predvsem praznik Tržičanov. In tudi zato je lahko zanimiva tudi za vse, ki pridejo od drugod.

Kako vidite prihodnost gospodarstva in podjetništva v občini?

Precej optimistično. Tržiška podjetja rastejo in potrebujejo vse več izobraženih in specializiranih kadrov. Imamo uspešna podjetja, kot so Cablex, Kvibo, Intec in številni orodjarji, ki svoje izdelke izvažajo po Evropi.

Jure Klobčar

Zaradi prostorske omejenosti Tržiča je toliko pomembneje, da podjetjem omogočimo nadaljnjo rast in pomagamo pri pridobivanju kadra. Pomemben korak je bil podjetniški inkubator, ki je dal nov zagon tudi območju nekdanjega BPT. Z lastniki iščemo možnosti za nadaljnji razvoj tega prostora. Seveda se takšne stvari ne zgodijo čez noč. Potrebni so pogovori, sodelovanje in vztrajna razvojna politika. A smer je prava.

Če bomo povezali podjetja, prostor, znanje in ljudi, imamo za prihodnost dobre temelje. Naša naloga je, da ustvarjamo razmere, v katerih bodo uspešna podjetja lahko še naprej rasla in v Tržiču našla tudi ljudi, ki bodo to rast omogočili.

Tržič je zaradi svoje lege izpostavljen poplavam, plazovom in drugim naravnim nesrečam. Kaj bi bilo treba spremeniti, koliko sredstev nameniti?

Tržič je na naravne nesreče dobro pripravljen, še bolje pa bi bili, če bi imeli več podpore države. Protipoplavni ukrepi in vodotoki so večinoma v državni pristojnosti. Menim, da bi bilo učinkoviteje, če bi več preventivnih ukrepov zaupali občinam ter jim zagotovili ustrezna sredstva in pooblastila.

V tem mandatu smo se srečali s poplavami, požari in plazovi. Imamo devet dobro delujočih prostovoljnih gasilskih društev, Civilno zaščito na visoki ravni in ljudi, ki se znajo hitro organizirati. To se je pokazalo tudi ob poplavah leta 2023 in požaru na OŠ Bistrica.

Večji problem vidim pri preventivi. Župani smo vsak dan na terenu in dobro vemo, kje so težave. Preventivna je na koncu veliko cenejša in učinkovitejša od saniranja posledic katastrof. Osebno raje vidim urejeno življenje in očiščene pregrade kot še več vojaške opreme.

Boste ponovno kandidirali in kateri bodo glavni izzivi naslednjega mandata?

Ja, bom kandidiral. Glavni izziv ostaja oživitev in obnova starega mestnega jedra: ne le stavb, ampak predvsem vrnitev življenja in ljudi v center. To zahteva sodelovanje države in zasebnih lastnikov. V tem mandatu smo uredili šolstvo, zdravstvo in vrtce, infrastrukturo pa bi radi pripeljali do konca.

Ne smemo pozabiti na šport in kulturo, ki pomembno določata kakovost življenja in identiteto Tržiča. Hkrati moramo ostati odprti za nove ideje in inovativni. Včasih niso potrebni veliki projekti. Lep primer je Gorenjska plaža, kjer smo omogočili plavanje že ob sedmih zjutraj. Tudi takšne stvari naredijo mesto prijetnejše za življenje.

V naslednjem mandatu želim dokončati začeto in Tržič razvijati kot mesto, pogumno za novosti, a z ohranjanjem tistega, kar je naše.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.