Pet bolnišnic bo moralo vrniti skoraj pet milijonov evrov sanacijskih sredstev

Po poročanju Dela je urad za nadzor proračuna junija lani podal usmeritve za tolmačenje 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Po tem zakonu, ki je bil sprejet septembra 2017, so bolnišnice konec novembra 2017 prejele skupaj skoraj 136 milijonov evrov za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil.

Zakon ne določa presečnega datuma, ki bi ga morale bolnišnice upoštevati pri ugotavljanju, katere neplačane obveznosti in posojila še lahko plačajo, da bodo državna interventna sredstva porabljena namensko. Po poročanju časnika je sredi novembra 2017 tudi takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc slovenskim bolnišnicam, ki so dobile sredstva po interventnem zakonu, v dopisu zapisala, da namenska poraba sredstev ni vezana na rok, ki je določen za izvedbo revizije.

Urad za nadzor proračuna pa je podal usmeritev, da bi za namensko porabo štelo plačilo neplačanih obveznosti in posojil za vse tisto, kar je zapadlo do vključno 29. septembra 2017, ko je bil interventni zakon sprejet. Ministrstvi za zdravje in finance sta se 29. julija lani uskladili, da bo presečni datum 30. november 2017, torej dan, ko so bolnišnice dobile denar.

Tako naj bi bolnišnice morale vrniti sanacijska sredstva, ki so jih porabile za plačilo računov z datumom zapadlosti po 30. novembru 2017. Direktorjem bolnišnic, ki jim očitajo nenamensko porabo interventnih sredstev, grozi po zakonu globa od 3000 do 10.000 evrov.

Onkološki inštitut je v proračun že vrnil tri milijone evrov. Celjska bolnišnic, ki je po interventnem zakonu dobila 4,1 milijona evrov, mora vrniti dobrih 924.000 evrov. Na odločbo so se na vlado že pritožili, odgovora pa še niso dobili.

V Slovenj Gradcu, kjer so prejeli 5,2 milijona evrov sanacijskih sredstev, grozi vračanje sredstev v višini 595.000 evrov. Denarja ne nameravajo vrniti, zanj se bodo borili z vsemi pravnimi sredstvi, če bo treba tudi s tožbo, saj bi vračilo tega denarja za bolnišnico pomenilo hud likvidnostni udarec.

Direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, ki bi morala vrniti 122.166 evrov, Marko Breznik je opozoril, da ministrstvi nimata pristojnosti spreminjati zakonskih določb, ampak to lahko naredi zgolj zakonodajalec, ki pa tega ni storil. "Kakršnokoli vračanje prejetih sredstev iz kakršnegakoli razloga je v popolnem nasprotju s težnjo po sanaciji javnih zdravstvenih zavodov," je dejal.

Tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije menijo, da je naknadno določen presečni datum nedopusten poseg v vsebino zakona. Sicer pa so navedli, da kriterij presečnega datuma ni bil uporabljen v nadzorih pri vseh bolnišnicah. To merilo denimo ni bilo upoštevano v izolski bolnišnici, saj je imela inšpekcijski pregled že leta 2018, ko novega tolmačenja zakona še ni bilo.