Revija Reporter
Slovenija

Perverznosti patra Rupnika: hotel naj bi seks v troje, zlorabil naj bi skoraj dvajset redovnic v Mengšu, ga obtožuje ena od žrtev

M. M.
1 2.163

20. dec. 2022 8:14 Osveženo: 8:51 / 20. 12. 2022

Deli na:

Pater Marko Rupnik

YouTube

"V začetku devetdesetih let je bilo 41 sester, oče Rupnik pa jih je, kolikor vem, uspel zlorabiti skoraj dvajset. Včasih za veliko ceno: ena od njih je pri poskusu upora padla in si zlomila roko," je v svoji izpovedi, ki jo je objavila italijanska revija Domani, povedala ena od redovnic, ki patra Marka Rupnika obtožujejo zlorab.

Slavnega jezuitskega duhovnika in umetnika Marka Rupnika je več redovnic ljubljanske skupnosti Loyola obtožilo psihičnih in fizičnih zlorab ter siljenja v spolne odnose. Revija Domani je objavila pričevanje bivše redovnice Anne - gre za psevdonim, saj svoje identitete ni hotela razkriti, a po pisanju revije gre za kredibilno izpoved.

"Skupaj sva obhajala evharistijo, nato pa je pričakoval, da se bom slekla in mu dovolila, da se me dotakne kot običajno. Vendar sem tokrat odklonila, zato me je napadel z zelo grobimi in grdimi besedami, češ da sem ničvredna, da ne bom nikoli naredila ničesar dobrega; dodal je, da sta zanj pomembni le dve drugi ženski, katerih imena je navedel, in da želi končati vse odnose z mano," je opisala začetke spolnih odnosov Anna. Rupniku očita, da je izkoriščal njen odnos z Bogom, da jo je spodbujal k spolnim izkušnjam z njim.

Anna je bila članica skupnosti Loyola v Mengšu, kraju petnajst kilometrov od Ljubljane, in sicer od 1. oktobra 1987 do 31. marca 1994. "V začetku devetdesetih let je bilo 41 sester, oče Rupnik pa jih je, kolikor vem, uspel zlorabiti skoraj dvajset. Včasih za veliko ceno: ena od njih je pri poskusu upora padla in si zlomila roko," opisuje dogajanje v skupnosti.

Ko se je poskušala upreti in mu zagrozila celo s pritožbo, naj bi ji odgovoril: "Kdo bi ti verjel? Tvoja beseda proti moji: če boš spregovorila, te bom naredil za noro." Takrat si je želela, da bi se vse skupaj končalo. "Pobegnila sem iz skupnosti in želela umreti v gozdu: upala sem, da bo ta skrajna gesta očeta Marka spravila k pameti."

Na pomoč ji ni prišel nihče od tistih, ki bi ji moral. "Nihče mi ni pomagal: niti vrhovna predstojnica Ivanka Hosta, na katero sem se nazadnje obrnila, niti druge sestre skupnosti. Niti jezuitski predstojniki Rupnika in nadškof Šuštar. Očeta Marka so vsi varovali, jaz pa sem bil le grešni kozel v neprijetni situaciji, šibki člen v verigi, ki ga je bilo mogoče žrtvovati za večje dobro."

Ko je hotela pred redovnicami javno spregovoriti o Rupnikovem početju, jo je predstojnica utišala, češ da je nevarna in pod vplivom hudiča. "Naslednji dan sem za vedno zapustila skupnost." Izkušnja ji je vseeno pustila globoke posledice. "Zloraba, ki sem jo doživela, je globoko pretresla mojo psiho in pustila neizbrisne sledi na mojem duhu in telesu, kar mi je preprečilo sprejemanje smiselnih odločitev."

Prst uperi v odgovorne, ki Rupnika niso ustavili: "Zelo me boli, ker se potrjuje moje prepričanje, da je oče Marko ves ta čas zlorabljal ženske, ki jih je srečeval. Morali bi ga ustaviti že pred 30 leti. Zgrožena sem, da Rupnik še vedno ne sprejema odgovornosti za posledice, ki so jih imela njegova dejanja za moje življenje in življenja številnih drugih sester, ki bi lahko spregovorile."