Da se že od nekdaj strastno rad ukvarja z otroki, je vsestransko aktivni Janez Porenta dejal v daljšem pogovoru za katoliški medij Aleteia. Zadnje dni minulega avgusta je omenjeni članek na Aleteii še bil na voljo za branje, 3. septembra pa se je namesto teksta prikazal napis: This page could not be found (Te strani ni bilo mogoče najti.)

Molester ali pedofil?

In tako je še enkrat – kot že ničkolikokrat prej – v javnosti izpadlo, da veljaki katoliških institucij v Sloveniji ščitijo svoja gnila jabolka, kar tisti, ki si ogledujejo ter razširjajo material s spolnimi zlorabami otrok, nedvomno so. Strokovnjaki, ki službeno preiskujejo material z otroško pornografijo, pripovedujejo tako nagravžne stvari, da si jih razumni človeški um s težavo predstavlja, na primer, v nekaterih drugih primerih so videli že tudi fotografije, na katerih je komajda dvomesečni dojenček imel v ustih penis odraslega moškega. Da, tudi to se dogaja.

Loške novice

Spolno zlorabljeni niso le otroci z razvitimi spolnimi organi, ampak dojenčki ali novorojenčki. Na primer Srpski film, ki je bil v večini držav cenzuriran ali povsem prepovedan, se prične z nosečnico, ki v nekem zanikrnem prostoru mukoma rodi detece ženskega spola, ki ga moški, veliko bolj podoben mesarju kakor porodničarju, razdeviči s prstom, mlada mamica pa se ob tem zadovoljno smehlja. Film je tako brutalno gnusen, da ga niti najslavnejši filmski kritiki, vsega vajeni, niso zmogli pogledati. The end so kliknili že po začetnih prizorih.

Chester Bennington, pevec skupine Linkin Park, pa je večkrat javno priznal, da je bil njegov oče inšpektor, ki se je ukvarjal s spolnimi zlorabami otrok, zaradi česar je domov prihajal popolnoma okamenel in zaradi videnega pogosto ni bil sposoben običajnega družinskega življenja. Za piko na i je bil tudi Chester spolno zlorabljen, kar je ravno tako javno povedal in dejal, da se zaradi tega sicer nikoli ni počutil manj moško, kot bi se morda v zdravih odraščajočih razmerah, a je hude travme iz otroštva vseeno »zdravil« z obilnimi količinami alkohola, leta 2017 pa si je okoli vratu nadel vrv in mučna psihična stanja za vekomaj končal.

Švicarski psihoanalitik Carl Jung je odkrito govoril o arhetipih, ki jih dedujemo od prednikov, in vse bolj jasno je, da mi iz sodobnih odraslih generacij v sebi nosimo tudi bolečine, ki so jih doživeli celo naši stari starši. Dokazano je, da mi, današnji odrasli, še vedno nosimo v sebi psihične zaznamke spolnih zlorab, ki so jih bili množično deležni naši predniki po drugi svetovni vojni, ko je bila Evropa, kakor se izražajo zgodovinarji, podivjana celina, posilstvom ter drugim oblikam spolnih zlorab pa so se izognili le redki otroci. Čeprav je dolga leta veljalo, da so zlorabe zagrešili izključno vojaki Sovjetske zveze, v zadnjih letih postaja vse bolj jasno, da tudi ameriški, britanski, francoski in konec koncev tudi nemški vojaki niso bili nič manj brutalni.

zajem zaslona

Čeprav je Aleteia, kot že omenjeno, članek o pridnem Janezu umaknila s spleta, so zapisi ostali, saj so jih številni bralci shranili, in Janez je med drugim v tekstu povedal: »Delo z otroki je moja strast že od vekomaj. Več kot 15 let sem bil otroški animator na različnih koncih. Pišem otroško poezijo in z njo občasno nastopam po vrtcih in osnovnih šolah. Sem katehet v dveh župnijah. Navsezadnje sem tudi študiral razredni pouk na pedagoški fakulteti in bi danes verjetno stal za katedrom, če me ne bi požrlo novinarstvo.«

Več kot očitno je, da ima Janez otroke rad, zato se pojavlja vprašanje, na kakšen način. V Sloveniji točnih definicij niti stroka še nima razdelanih, a če pogledamo v tujino, vemo, da na osnovni ravni ločimo pedofile in molesterje. Pedofilija je klinična diagnoza duševnega zdravja, ki spada pod parafilične motnje, nekdo, ki je diagnosticiran kot pedofil, identificira spolno privlačnost do predpuberternih otrok, in še posebej moramo opozoriti, da ne bo vsak pedofil v zvezi s svojo privlačnostjo kakšnega otroka tako ali drugače spolno zlorabil. Diagnozo, kdo je v resnici pedofil, lahko stoodstotno verodostojno podajo izključno izvedenci psihiatrične stroke.

Ljudje, ki bolehajo za pedofilijo in se svojega hudega problema zavedajo, morajo poiskati psihiatrično pomoč, se redno udeleževati psihoterapij, priporočljiva pa je tudi kemična kastracija, postopek, pri katerem z zdravili, injekcijami, pri pedofilu zmanjšajo ali izničijo spolni nagon. Po drugi strani pa je molester seksualni prestopnik in ta pravni izraz se nanaša na nekoga, ki je bil obtožen in obsojen za kriminal z otroško spolnostjo. Osebe, ki se znajdejo na seznamu tovrstnih prestopnikov, so lahko storile širok spekter zločinov, pri čemer so nekatere obsojene za spolno zlorabo otroka.

zajem zaslona

Pomembno je poudariti, da vsaka oseba, ki izpolnjuje merila za pedofilijo, ne postane nujno tudi oseba, ki spolno zlorablja otroka. V javnosti veljajo številni stereotipi, da vsi, ki izpolnjujejo merila za pedofilijo, zagrešijo takšno ali drugačno spolno zlorabo, a to ni vedno res. Osebe, ki spolno zlorabljajo otroke, lahko storijo kazniva dejanja zaradi različnih drugih dejavnikov, ki so popolnoma ločeni od spolne privlačnosti, v ta segment sodita priložnost ali dinamika moči. Poleg tega ne postane vsak, ki je spolno zlorabil otroka, obtožen in obsojen skozi pravni sistem, zato je ta izraz omejen le na tiste primere, ki so bili prijavljeni, raziskani in so šli skozi sodni sistem.

Zapisano smo povzeli s spletne strani svetovne neprofitne organizacije Stop It Now, ki se zavzema za preprečevanje spolne zlorabe otrok in jo je leta 1992 ustanovila dolgoletna aktivistka Fran Henry. In če strnemo: ni vsak pedofil tudi molester in ni vsak molester pedofil, resda pa gre pogosto eno z drugim v roki. Kot je znano doslej, je Janez, o katerem pišemo, domnevno posedoval in tudi dalje posredoval material, na katerem so bile spolne zlorabe otrok, ki jih drugače imenujemo otroška pornografija.

Ker gre po informacijah, ki jih je prvi objavil časopis Dnevnik, pa tudi mi smo jih malo prej že omenili v Janezovi izjavi z Aleteie, za učitelja verouka, pisca otroške poezije ter dolgoletnega otroškega animatorja, ki je delal v vrtcih in osnovnih šolah, kar pomeni, da je bil vsak dan v tesnem stiku z otroki – in jim bil potencialno nevaren –, je pisanje o tej temi, z razkrito identiteto Janeza, absolutno v javnem interesu.

Postopek zoper Janeza

Povedati moramo, da so se razplamtele govorice, da Janez ni edini kazensko ovadeni zaradi posedovanja in prepošiljanja gnusnega materiala, ampak naj bi enak postopek delil z deseterico osumljenih. A naj poudarimo, da natolcevanja niso resnična. Janez je edini kazensko ovadeni. Sicer pa ni nič nenavadnega, da pedofili in molesterji pogosto sodelujejo »v mrežah«, kajti to jim omogoča dostop do vedno novega in svežega materiala izprijenosti.

Kolikor vemo iz raziskovanj, posamezniki, ki so vpleteni v tovrstne mreže, ob ogledovanju zločinskega materiala večinoma doživljajo spolno vzburjenost ter masturbirajo. Tisti, ki ostudni material gledajo po službeni dolžnosti, torej policisti, inšpektorji in drugi profesionalni preiskovalci otroške pornografije, ob takšnem materialu ne doživljajo nobenega vzburjenja, kvečjemu gnev in slabost ter psihične travme, zaradi katerih tudi sami potrebujejo psihiatrično pomoč. Ko gre za ovadbe s tako visoko stopnjo občutljivosti, kakor je spolna nedotakljivost otrok, se mora policija še posebej potruditi, da zbere dovolj močne dokaze, ki »pijejo vodo« tudi na tožilstvu in sodišču.

arhiv Svet24

Na policijo v Kranju smo naslovili več vprašanj glede omenjenega primera in na koncu dobili splošen odgovor, saj konkretnih stvari ne smejo komentirati. Če policija zazna razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje spolne zlorabe otroka, mora – v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku – ukreniti vse potrebno, da storilca kaznivega dejanja izsledi: »Odkrijejo in zavarujejo se sledi ter predmeti, ki lahko predstavljajo dokaz, ter zberejo obvestila, ki bi lahko bila koristna za uspešno izvedbo nadaljnjega kazenskega postopka. Predkazenski postopek pa usmerja pristojno okrožno državno tožilstvo.«

Kazenska ovadba zoper Janeza je še vedno na okrožnem državnem tožilstvu v Kranju, koga ali kaj čaka, pa ne vemo. Pristojno okrožno državno tožilstvo v Kranju smo povprašali: »Glede na to, da je bila kazenska ovadba vložena že julija, nas zanima, kako to, da ovadena oseba do danes še vedno ni v priporu, ampak je na prostosti.« S tožilstva v Kranju so nam suhoparno odvrnili: »V zvezi z vašim novinarskim vprašanjem ugotavljamo, da gre za zadevo iz pristojnosti Okrožnega državnega tožilstva v Kranju. Drugih odgovorov vam glede na fazo postopka zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov ne moremo posredovati. Tudi dejstvo, da je bil v medijih predhodno že objavljen podatek, da je bila zoper določeno osebo vložena kazenska ovadba, tožilstvu ne daje podlage za razkritje informacij, ki so zakonsko varovane.«

Da, razumemo zakonodajo, a odgovora na vprašanje, zakaj oseba, pri kateri so odkrili eksplicitni material z otroškimi spolnimi zlorabami, ni v priporu, tako še vedno nismo dobili.

Profimedia

»Hvala za razumevanje«

Aktualno dogajanje, ki ne pretresa le Gorenjske, ampak vso državo, je še posebej neprijetno za RKC v Sloveniji, ki se je že večkrat morala otepati podobnih škandalov, pa tudi na svetovni ravni je krščanstvo krivo številnih hudih zločinov zoper nebogljene otroke. V Sloveniji še dobro pomnimo artiškega župnika Karla Jošta, ki je spolno zlorabil šestnajst mladoletnih deklic, ormoškega župnika Albina Žnidariča, ki se je seksualno spravil na tri mlade dečke, v začetku letošnjega leta je v jezuitske kroge udarila novica o spolni zlorabi mladoletne osebe, ki se je sicer zgodila že pred tremi desetletji, a oseba doslej ni bila sposobna mučnih dogodkov izpovedati, naštevali pa bi lahko v nedogled.

Kot novinar je Janez delal za konservativni časopis Družina, bil je tudi urednik njihovega spletnega portala. Vodstvu Družine smo zastavili naslednja vprašanja: 1. Od kdaj do kdaj je bil g. Janez Porenta urednik spletne Družine? 2. Zakaj g. Janez Porenta več ni urednik spletne Družine in zakaj ste se razšli? 3. Kaj menite o tem, da g. Porento obtožujejo pedofilije?

Odgovorila nam je Manica Ferenc: »Vest o tem kazenskem pregonu nam je znana samo iz medijev, informacij s strani pristojnih organov nimamo. Na Družini nedvoumno in najostreje obsojamo vse oblike spolnih zlorab, še posebej mladoletnih. Trdno stojimo za spoštovanjem dostojanstva vsake človeške osebe ter smo zavezani k doslednemu upoštevanju zakonov in uredb na tem področju. Ker o tem primeru nimamo uradnih informacij in ker smo zavezani zaščiti nedolžnih vpletenih, trenutno ne moremo kaj več komentirati.« Na dodatno vprašanje, ali nam lahko neodvisno od aktualne pedofilske afere pove, od kdaj do kdaj je bil Janez urednik spletne Družine in zakaj danes več ni, pa nam je Manica Ferenc odpisala: »Na to vaše vprašanje nimam odgovora. Hvala za razumevanje.«

Za epilog smo kontaktirali še glavno zvezdo našega članka, ja, Janeza Porento. Poslali smo mu elektronsko sporočilo z več vprašanji, a glavno je bilo: »Spoštovani, zakaj ste imeli te stvari na svojem računalniku?« Odgovora nismo dobili. Naše vprašanje je obviselo v zraku, kakor, da bi Janeza vzela megla. Ne, tema. Ja, tista iz kleti.