Pečečnik menda še ni dvignil rok od obnove Plečnikovega stadiona

Kot so zapisali, je Pečečnik oz. družba BŠP, ki jo je ustanovil skupaj z ljubljansko občino (Mol) in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja podala 20. decembra. Ministrstvo postopek vodi v skladu z določbami prenovljenega gradbenega zakona, ki je začel veljati lani. Gre za integralni postopek, v katerem sta združena postopek presoje vplivov na okolje ter postopek izdaje gradbenega dovoljenja.

V dosedanji ureditvi je moral Arso na zahtevo investitorja najprej izvesti samostojen postopek presoje vplivov na okolje po določbah zakona o varstvu okolja, ki se je končal z izdajo okoljevarstvenega soglasja. Soglasje je bil samostojen akt, zoper katerega je bilo moč vložiti pravno sredstvo, njegova pravnomočnost pa je bil pogoj za vložitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, za katero je bila pristojna bodisi upravna enota bodisi okoljsko ministrstvo, če je šlo za t. i. objekte državnega pomena.

Sedaj je za vse objekte z vplivi na okolje oziroma integralne postopke pristojno ministrstvo, z integracijo postopkov pa ne prihaja več do podvajanja dokumentacije in procesnih dejanj. Kot so zapisali na ministrstvu, zakon določa tudi rok za izdajo gradbenega dovoljenja pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj in javne razprave.

STA je za pojasnila povprašala tudi Pečečnika, ki pa se tako v četrtek kot tudi danes ni odzval. Prav tako se niso odzvali na OKS.

Je pa predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec decembra v pogovoru za Delo povedal: "Plečnikov stadion je najbolj pereče vprašanje, ki ga želim rešiti v svojem drugem mandatu. To je sramota za vse, za kulturno dediščino, državo in mesto. Desetletna agonija nedovoljene gradnje, tudi zdaj, ko je prilagojena vsem okoljevarstvenim standardom, je postala škodljiva. V tem mandatu moramo to zgodbo rešiti tako ali drugače, tudi z zadnjim dejanjem, da se kot solastniki deleža v bežigrajskem športnem parku tega rešimo."

Tedaj je tudi razkril, kakšne posledice bi za OKS lahko imel propad projekta: "Izgubili bi polovico društvenega sklada, slabitev bi znašala okoli 2,5 milijona evrov, to bi bila težava za OKS, v tekočem letu bi izkazali negativno poslovanje, kar bi bilo velika ovira za vse razpise."

Ljubljanski župan Zoran Janković je medtem danes v izjavi za medije povedal, da je prepričan, da Pečečnik ostaja pri projektu in da se Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, ki je v četrtek sporočila novico, da je družba BŠP umaknila vlogo iz postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja za gradnjo BŠP, prehitro veseli. Ob tem je tudi izrazil obžalovanje, da nekateri že deset let zaustavljajo projekt BŠP.

Zgodba projekta BŠP oziroma prenove Plečnikovega stadiona se sicer vleče že od leta 2007, ko je Pečečnikova družba GSA v partnerstvu z Molom in OKS ustanovila gospodarsko družbo BŠP, ki je pripravila skupni projekt prenove Plečnikovega stadiona.

Januarja 2008 je družba stadion zaprla, leta 2009 pa je bil za projekt prenove stadiona na natečaju izbran berlinski biro GMP. Kulturnovarstveno soglasje je pravnomočno od marca 2011.

Zgodba s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja pa sega v leto 2010, ko je družba BŠP na Arso vložila vlogo za izdajo omenjenega soglasja. Arso je konec maja 2012 okoljevarstveno soglasje izdal, a so se nanj pritožili stranski udeleženci, zato je ministrstvo za kmetijstvo še istega leta okoljevarstveno soglasje odpravilo ter zadevo vrnilo Arsu v ponovni postopek in odločanje.

Nazadnje je Arso okoljevarstveno soglasje v ponovnem postopku izdal aprila 2017, vendar je zaradi pritožb ministrstvo za okolje in prostor nato novembra istega leta okoljevarstveno soglasje odpravilo in zadevo vrnilo na Arso v ponovno odločanje.

Dodatno sicer vse skupaj zapleta še postopek zaradi zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je občina vložila v projekt gradnje stadiona, ki na sodišču teče od leta 2009. V njem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine ali pa gre za pripadajoče zemljišče, kar trdijo stanovalci Fondovih blokov, ki nasprotujejo pozidavi zelenice ob blokih.