Borut Pahor je obljubil, da bo prevzel odgovornost za spremembe. Kakšne in kdaj, na to bo odgovorila koalicijska pogodba, ki prav te dni nastaja na sedežu socialnih demokratov. Vzporedno z zmagovalcem volitev se s pisanjem koalicijske pogodbe oziroma njenih izhodišč trudi tudi predsednik Zares Gregor Golobič. Politična zaveznika sta po zaslugi slednjega v minulih dneh kar na javnem prizorišču prekrižala kopja in razkrila številne razlike pri pristopu do vladanja in prioritetah vlade, čeprav so pred volitvami na levici zagotavljali, da jih je združila programska sorodnost. Mandatar si bo moral šele izboriti avtoriteto in se pokazati kot voditelj koalicije. Za začetek je, kot kaže, po tihem razpustil levega trojčka in se začel ločeno pogovarjati s predsedniki strank, ki bodo sestavile novo oblast.
Do zdaj je Pahor pokazal predvsem veliko potrpljenja v odnosu do zgovornega nekdaj dolgoletnega generalnega sekretarja LDS oziroma Drnovška. Mož z devetimi poslanci ne skopari s svojimi programskimi ambicijami in odkrito nasprotuje prihodnjemu mandatarju. Če kaj označuje Pahorja, ga izogibanje političnim spopadom. Tudi on bo tako kot Drnovšek in Janša skušal umiriti ideološke delitve, toda najprej mora nekako le opraviti s »frakcijo«, ki jo v levem trojčku vodi »slovenski Stalin«. Njegova spravljivi odnos do vseh ni nikogar presenetil. Tudi Janez Janša je zmagal z alternativnim konceptom in po zmagi nastopil tako umirjeno, da je marsikaterega kritika spravil v začudenje. Janša je za to dobival le pohvale, v Pahorjevem taboru pa zaradi konservativnosti in zadržanosti predsednik SD zbuja več negodovanja. Tako je Aurelio Juri po pogovoru med Pahorjem in Jelinčičem izjavil, kako skrajno neprimerno je to srečevanje, ker »z nacionalisti in ksenofobi socialni demokrati nimamo kaj početi.«Golobiča bi umaknili v državni zbor
Nova koalicija oziroma stranke, ki naj bi jo sestavljale, imajo za oblikovanje koalicijske pogodbe in nato vlade še kar precej časa, mudi pa se s konstituiranjem državnega zbora in z izvolitvijo njegovega predsednika. Predsednik države, ki ne skriva preveč zadovoljstva z volilnimi izidi, je sklical nove poslance že za 15. oktober.
V SD si želijo umakniti Golobiča iz izvršne oblasti v državni zbor. Pripravljeni so se odreči tudi nekdanjemu predsedniku socialistične skupščine Miranu Potrču, ki so ga že takoj po zaprtju volišč (kak dan pozneje tudi Golobič) razglašali za novega predsednika parlamenta. Pahor te dni na veliko pripoveduje, kako je bilo zanj njegovo vodenje parlamenta med letoma 2000 in 2004 »dobra izkušnja«. Prvak Zares naj si torej izkušnje nabere kot prvi med poslanci. Ni primernejše funkcije, na kateri bi se lahko učil in dokazoval v samoomejevanju. Pahor se seveda sklicuje na to, da največja vladna stranka ne bi imela v rokah vodenja izvršne in zakonodajne veje oblasti. Spomnimo naj, da si je tudi Janez Janša leta 2004 želel, da bi predsednik Nove Slovenije kot druge najmočnejše vladne stranke prevzel krmilo državnega zbora in ne finančnega ministrstva. Bajuk, ki se je odrekel predsednikovanju parlamenta, je bil prepričan, da bo njegova odločitev vplivala na večjo kadrovsko težo stranke v vladi. Kako je bilo s tem, težo stranke, so presodili volivci na volitvah … V Zares sicer za prvega med poslanci namesto Golobiča ponujajo poslanca Pavleta Gantarja, za prvega moža Zares pa bi lahko ustanovili ministrstvo brez listnice, ki bi skrbelo za prilagajanje »nizkoogljični« družbi, saj ima o njej veliko povedati.
Zamisli o pošiljanju Golobiča v državni zbor so zanimive v luči izkušenj, ki jih je imela LDS s predsednikom ljudske stranke Marjanom Podobnikom med letoma 1997 in 2000. Njuno koalicijo je zaznamovalo tekmovanje, vnaprejšnje nezaupanje, težave pri dogovorih o prednostnih politikah. Kljub temu da sta na zahtevo SLS stranki že po šestih mesecih vladanja podpisali aneks, so se trenja ob kršitvah pogodbe nadaljevala in v volilnem letu končala z izstopom SLS iz vlade zaradi združitve s SKD. Trenja so se nadaljevala tudi v novi »pomladni« koalicijski vladi, ki jo je nekaj mesecev vodil Andrej Bajuk. Čeprav je imela SDS le 16 poslancev, SLS in SKD pa 28, si je SDS, sklicujoč se na strokovne kandidate, odrezala razmeroma večji kos pogače.
VEČ V TISKANI IZDAJI
