Premier Borut Pahor je danes v svojem prvem nastopu pred Generalno skupščino Združenih narodov, odkar je nastopil položaj, potrdil zavezo Slovenije ZN in Ustanovni listini. Med drugim je tudi spomnil na slovensko kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu in se zavzel za razvoj, ki ne bo upošteval le gospodarskih kazalcev.
Kot je dejal premier, obstaja splošno soglasje o potrebi po učinkovitejši in usklajeni globalni akciji za soočanje z novimi globalnimi izzivi, ki ogrožajo varnost, blaginjo in svobodo. Po njegovih besedah morajo ZN ostati v središču struktur globalnega upravljanja, vendar se morajo prilagoditi omenjenim izzivom. Dejal je, da je potrebna učinkovitejša in bolj usklajena globalna akcija, za Slovenijo pa utrjevanje globalnega upravljanja pomeni obnovo skupne zaveze multilateralizmu.Po Pahorjevih besedah se je reforma VS ZN predolgo podcenjevala, pri čemer je njegova sestava očitno zastarela. Poživitev potrebuje tudi GS ZN, Pahor pa se je zavzel tudi za reforme mirovnih operacij, ki bodo utrdile druge dejavnosti organizacije, povezane z vzdrževanjem mednarodnega miru in varnosti, vključno s preventivno diplomacijo in izgradnjo miru po spopadih.
Predsednik vlade je pozval k pospešenemu nadaljevanju reform mednarodnih gospodarskih in finančnih sistemov, ki morajo odražati svetovne razvojne potrebe ob večjem upoštevanju glasu držav v razvoju. Povečati je potrebno odgovornost in solidarnost, ob večjem upoštevanju glasov in boljši udeležbi držav v razvoju. "Skupaj moramo graditi svet, v katerem gospodarski kazalci ne bodo edino merilo napredne družbe. Sestavni deli naših kriterijev bi morale postati tudi človeške, socialne in okoljske vrednote," je poudaril Pahor ter se zavzel za tesnejše sodelovanje in usklajevanje med ZN, Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Svetovno banko ter med ZN in skupino G20.
Sicer je izrazil obžalovanje, da se zaradi daljnosežnih razvojev še naprej soočamo s še večjim izzivom podnebnih sprememb in zadnje leto označil kot leto izgubljenih priložnosti. "Podnebne spremembe so resne, izguba biotske raznovrstnosti nima primerjave in posledice že občuti preveč ljudi po svetu. V nekaterih primerih je ogrožen sam obstoj posameznih članic ZN. Letos moramo storiti več v Cancunu, da dosežemo celovit podnebni sporazum za obdobje po letu 2012, ki bo omejil globalno segrevanje na pod 2 stopinji," je povedal Pahor.
Zahodna Evropa je po padcu Berlinskega zidu odprla svoje vrste za države vzhodne in srednje Evrope, kar je bilo ključno za izgradnjo sodobne Evrope demokratičnih vrednot. Zato je bila odločitev za širitev evroatlantskih povezav izbira za stabilnost. "Rad bi poudaril, da je potrebno zavezo širitve na Zahodni Balkan spoštovati," je izpostavil Pahor, in sicer toliko bolj zaradi očitnega napredka regije. V zvezi s tem je omenil resolucijo GS ZN o potrditvi mnenja Meddržavnega sodišča v Haagu o razglasitvi neodvisnosti Kosova. Povedal je, da je resolucija tlakovala pot za dialog in EU je pripravljena pri tem pomagati.
"Demokratično izvoljeni voditelji držav Zahodnega Balkana imajo zgodovinsko odgovornost za vzpodbujanje sprave in obnove medsebojnega zaupanja," je dejal Pahor in omenil "Brdski proces", ki sta ga pred meseci v Sloveniji začela s "kolegico in prijateljico", hrvaško premierko Jadranko Kosor, za vzpodbujanje dialoga med političnimi voditelji. Po Pahorjevih besedah so bile posledice doslej dobre, delo v tej smeri pa bodo nadaljevali.
"Kot vidite, Slovenija igra dejavnoa vlogo v mednarodni skupnosti in resno jemlje svoje odgovornosti. Zato bi rad ponovno potrdil našo predanost kandidaturi za nestalni sedež v Varnostnem svetu za obdobje 2012 -2013," je poudaril Pahor. Slovenija jemlje kandidaturo tako kot priložnost za dodaten prispevek ohranjanju mednarodnega miru in varnosti kakor tudi mirnega reševanja sporov.
Izrazil je predanost Slovenije vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic, mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava. Kandidatura pa po Pahorjevih besedah kaže na pomen, ki ga Slovenija pripisuje vlogi ZN v vse bolj medsebojno odvisnem in zapletenem svetu, in željo za uporabo svojih bogatih multilateralnih izkušenj za utrjevanje ciljev ZN. Pahor je na koncu dejal, da so razvoj Slovenije oblikovale izredne okoliščine, ki zaradi tega dajejo večji pomen stalni promociji plemenitih ciljev in načel mednarodnih odnosov, kot so zapisani v Ustanovni listini ZN.
Pahor je imel ob robu zasedanja GS ZN več dvostranskih srečanj. Med drugim se je sešel s predsedujočim predsedstvu BiH Harisom Silajdžićem. Kot so za STA povedali v kabinetu predsednika vlade, sta govorila o aktualnih temah, povezanih z razmerami na Zahodnem Balkanu.
Premier, ki je v New York zaradi poplav v Sloveniji prispel z manjšo zamudo v četrtek zvečer, je z govorom sklenil udeležbo na letošnji splošni razpravi GS ZN in se že danes vrača v domovino. Udeležbo ob robu nadaljevanja zasedanja pa bo do ponedeljka nadaljeval zunanji minister Samuel Žbogar.
