Premier Borut Pahor je ob odhodu z vrha evroskupine v Bruslju poudaril, da je Slovenija tik pred tem, da prihodnji teden na ravni vlade sprejme dokončni predlog rebalansa proračuna, in da je celoten vtis z vrha, ki ga odnaša s seboj pred vladno ekipo prihodnji teden, vtis pomembnosti obvladovanja javnih financ.
Ob tem je premier spomnil, da je finančnemu ministru Francu Križaniču že naročil, da če lahko predlagatelji rebalansa proračuna vladi do četrtka dajo še kakšno možnost, da postrga pri izdatkih tam, kjer se to ne bi poznalo pri socialni povezanosti in konkurenčnosti, potem naj to storijo.Premier je poudaril, da se mu zdi pomembno slovenski javnosti sporočiti, s katerimi glavnimi spoznanji odhaja domov. "Prvo in najpomembnejše je spoznanje, da finančni dolg ni samo finančno, ampak postaja vse bolj tudi politično vprašanje. Obvladovanje dolgov pomeni obvladovanje lastne suverenosti," je poudaril.
Vrh je tako po njegovih besedah prinesel spoznanja, ki so zelo pomembna za nadaljnje ravnanje slovenske vlade pri obvladovanju primanjkljaja in javnega dolga. "To je stvar, na katero moramo biti sedaj absolutno pozorni in ji podrediti praktično vse politične premisleke in odločitve, da bomo ostali na varni strani," je poudaril.
Ob tem je izpostavil, da pomoč državam v težavah v območju evra "ni le element solidarnosti, ampak tudi element sebičnosti", saj države s tem, ko pomagajo Grčiji, Irski in Portugalski, pomagajo tudi sebi. Poleg tega je še opozoril, da bodo o usodi tistih, ki svojih dolgov ne bodo obvladovali, odločali drugi.
Premier je ocenil, da je je bil sestanek voditeljev držav v območju evra pomembnejši, kot se zdi. Označil ga je za sestanek "strateškega pomena". "Ne rečem, da je s tem konec problemov, o tem bi težko sodil, vendar pa bi se ti poglobili, če se dan ne bi končal tako, kot se je," je dejal.
Premier razume, da bo slovenska javnost vprašala, zakaj mora Slovenija Grčiji že drugič pomagati z več sto milijoni evrov, sicer poroštev, ne posojil. "Zato, ker bi padec grških financ pomenil začetek padanja domin, ki se ne bi ustavilo samo pri državah, ki jih EU in mednarodna skupnost poznata kot države v težavah," je odgovoril.
Slovenija je sicer po besedah predsednika vlade tudi po padcu pokojninske reforme še vedno država, ki je "na varni strani javnofinančnega radarja". Vendar pa je cena denarja zaradi padca pokojninske reforme ta hip za Slovenijo nekoliko višja, kot je bila prej, je opozoril Pahor.
Ta nihaj se je sicer sedaj po njegovih besedah ustavil zaradi predloga rebalansa. Premier je povedal, da je od sogovornikov dobil zagotovila oziroma mnenja, da bi rebalans proračuna, kot je predlagan, ali morda še ostrejši, če se bodo tako odločili, znova povrnil zaupanje finančnih trgov, da je Slovenija vzorna država, kar je bila pred padcem pokojninske reforme.
Ob tem je Pahor opozoril, da je Slovenija ta hip takoj za Grčijo med tremi najslabšimi državami po problemu vpliva pokojnin za finančno stabilnost. Ko bo Grčija z reformami ta problem rešila, pa bo čisto na dnu. Zato je premier vesel, da se doma še naprej razpravlja o tem.
Premier je še povedal, da sta se z nemško kanclerko Angelo Merkel še enkrat pogovorila o njenem obisku v Sloveniji, ki je sedaj potrjen za 30. avgust.
"In naj samo še enkrat rečem, kar vselej trdim. Kar koli se bo zgodilo ... za Slovenijo je bistveno, da ostane v isti valutni skupini kot Nemčija in Francija. To se mi zdi bistveno za prihodnost Slovenije. V tem smislu bomo gospodarji svoje usode in v skupini vzornih držav," je sklenil premier.
V Bruslju so se sicer ob koncu vrha pojavile informacije o možnosti še enega vrha evroskupine 12. avgusta, če se razmere ne bodo izboljšale.