Vlada Boruta Pahorja in stranke vladne koalicije so v predvolilni kampanji in v koalicijski pogodbi ustvarili velika pričakovanja. Po stotih dneh je temu primerno veliko razočaranje. Pahorjeva koalicija tranzicijske levice je obljubljala drugačno politiko in v določenem smislu ji je ta uspela. Dosegli so nekaj »uspehov«, ki jih bodo prihodnje vlade le s težavo presegle, državljanke in državljani pa še dolgo drago plačevali. Pahorjeva vlada je prva v zgodovini Slovenije, ki ji je uspelo po samo stotih dneh zapraviti visoko podporo, ki so jo imele doslej vse vlade na začetku mandata.
Sto dni zamujenih priložnosti
Na področju finančne in gospodarske krize je vlada zamudila z uveljavitvijo ukrepov, ki jih je pripravila že vlada Janeza Janše. Zaradi teh zamud imamo vsak dan od 200 do 300 novih brezposelnih. Še več. Tik pred koncem stotih dni je vlada prelomila obljubo gospodarstvu o skrajšanju roka za vračanje preplačanega DDV z dveh mesecev na 21 dni in potisnila slovensko gospodarstvo v še večje težave. Pohitela pa je z izdajanjem odločb t. i. izbrisanim brez zakonske podlage. Vsak državljan Slovenije mora za uveljavitev katerekoli pravice vložiti individualno vlogo in vsaka se obravnava posebej. Imamo še na tisoče primerov neporavnanih krivic iz preteklih desetletij. Za materialne oškodovance druge svetovne vojne ni sprejeta še niti zakonska podlaga. Le t. i. izbrisanim danes vlada Boruta Pahorja izdaja odločbe kar počez brez individualne obravnave.
Sto dni obremenjevanja proračuna državljanov
Zaradi velikega dviga trošarin za goriva, državljanke in državljani po dolgih letih plačujemo dražje gorivo kot naši južni in severni sosedi. Dodatek za upokojence je pozabljen, »povolilni bonbončki« se delijo najljubšemu županu (ostale se seveda zanemarja), visoki funkcionar koalicije v Beogradu obljublja odškodnine t. i. izbrisanim, sodišče pa nekdanjemu predsedniku društva t.i. »izbrisanih« že mesec dni po tej obljubi prisodi prvo odškodnino, nekdanji partijski funkcionar pa vlaga zakon o vdovskih pokojninah po oficirjih JLA.
Sto dni kadrovskega cunamija na potenco
Kadrovske menjave, ki so bile glavni očitek prejšnji vladi, so že takoj na začetku mandata dosegle velikanske razsežnosti. Kljub premierovi obljubi, da se bo kadrovska metla zaustavila na ravni državnih sekretarjev, so pritiskov in predčasnih razrešitev deležni generalni sekretarji, direktorji direktoratov, člani nadzornih svetov. Celo mednarodno priznani doktor znanosti je bil zamenjan, ker naj bi šel na živce podporniku tranzicijskega trojčka Zoranu Jankoviću. Pahorjeva vlada je doslej, v nasprotju s svojo obljubo, pod nivojem državnih sekretarjev zamenjala že 69 sposobnih ljudi. Na čelo NLB je postavila poslanca LDS. Napovedala je, da bo direktorja policije imenovala brez javnega razpisa.
Sto dni dobrikanja t. i. izbrisanim in njihovim zahtevkom za odškodnino
Obljuba o okrepljenem pregonu gospodarskega kriminala in težjih oblik kriminalitete se je morala umakniti nabiranju novih volivk in volivcev med t. i. izbrisanimi, ki bodo z odškodninami obremenili državni proračun po blažji varianti za najmanji 425 milijonov evrov. Gre za vsoto, enako letnemu proračunu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vključno z vsemi socialnimi transferji za vse državljane. Obljubljene finančne policije ni še nikjer in je verjetno sploh ne bo. Vlada pripravlja zakon, ki naj bi ukinil nekatere finančne nadzorne institucije, ki so trn v peti tranzicijskih tajkunov.
Sto dni servisiranja fotokopirnega stroja
Pred koncem lanskega leta je vlada sprejela normativni program dela vlade za leto 2009, ki jo je generalni sekretar vlade Milan Cvikl poimenoval »biblija« vlade. Zaradi ležernosti so v državni zbor s seznama priromali le trije (3) zakoni. O ostalih 21, ki bi jih do danes morala vlada že predlagati državnemu zboru, ni ne duha ne sluha, niti ni znano, kdaj jih bo vlada predložila. Generalni sekretar vlade pa se namesto s svojo biblijo ukvarja s servisiranjem fotokopirnega stroja v arhivu generalnega sekretariata vlade.
Izgubljanje mednarodnega ugleda
Pahorjeva vlada se je veliko ukvarjala s sosednjo Hrvaško. Slovenija ima v odnosih s to sosedo dva strateška cilja: urediti z njo mejno in ostala odprta vprašanja ter razvijati z njo dobre gospodarske in druge odnose v evropskem duhu. Po zaslugi zaletavosti, spogledovanja s skrajnim nacionalizmom, zamud pri začetku procedure glede ratifikacije pristopnega protokola za članstvo RH v Natu in vrste napačnih potez, smo danes dlje od obeh ciljev kot kadarkoli doslej. Hkrati Slovenija izgublja težko pridobljen ugled v mednarodni skupnosti.
Če potegnemo črto. Vladi je uspelo izgubiti večinsko zaupanje javnosti v dobrih treh mesecih. Za celotno odisejado Pahorjeve ekipe pa si po sto dneh lahko sposodimo besede ministra aktualne vlade, ki je dejal: »Vse, kar bi lahko šlo narobe, je narobe tudi šlo«. Dodamo lahko le, da za takšen potek dogodkov Slovenija vlade ne potrebuje. Pa tudi vlada sama poleg tiskovnega predstavnika potrebuje še predsednika vlade, ki bo vsebinsko usmerjal njeno delo.
Na področju finančne in gospodarske krize je vlada zamudila z uveljavitvijo ukrepov, ki jih je pripravila že vlada Janeza Janše. Zaradi teh zamud imamo vsak dan od 200 do 300 novih brezposelnih. Še več. Tik pred koncem stotih dni je vlada prelomila obljubo gospodarstvu o skrajšanju roka za vračanje preplačanega DDV z dveh mesecev na 21 dni in potisnila slovensko gospodarstvo v še večje težave. Pohitela pa je z izdajanjem odločb t. i. izbrisanim brez zakonske podlage. Vsak državljan Slovenije mora za uveljavitev katerekoli pravice vložiti individualno vlogo in vsaka se obravnava posebej. Imamo še na tisoče primerov neporavnanih krivic iz preteklih desetletij. Za materialne oškodovance druge svetovne vojne ni sprejeta še niti zakonska podlaga. Le t. i. izbrisanim danes vlada Boruta Pahorja izdaja odločbe kar počez brez individualne obravnave.
Sto dni obremenjevanja proračuna državljanov
Zaradi velikega dviga trošarin za goriva, državljanke in državljani po dolgih letih plačujemo dražje gorivo kot naši južni in severni sosedi. Dodatek za upokojence je pozabljen, »povolilni bonbončki« se delijo najljubšemu županu (ostale se seveda zanemarja), visoki funkcionar koalicije v Beogradu obljublja odškodnine t. i. izbrisanim, sodišče pa nekdanjemu predsedniku društva t.i. »izbrisanih« že mesec dni po tej obljubi prisodi prvo odškodnino, nekdanji partijski funkcionar pa vlaga zakon o vdovskih pokojninah po oficirjih JLA.
Sto dni kadrovskega cunamija na potenco
Kadrovske menjave, ki so bile glavni očitek prejšnji vladi, so že takoj na začetku mandata dosegle velikanske razsežnosti. Kljub premierovi obljubi, da se bo kadrovska metla zaustavila na ravni državnih sekretarjev, so pritiskov in predčasnih razrešitev deležni generalni sekretarji, direktorji direktoratov, člani nadzornih svetov. Celo mednarodno priznani doktor znanosti je bil zamenjan, ker naj bi šel na živce podporniku tranzicijskega trojčka Zoranu Jankoviću. Pahorjeva vlada je doslej, v nasprotju s svojo obljubo, pod nivojem državnih sekretarjev zamenjala že 69 sposobnih ljudi. Na čelo NLB je postavila poslanca LDS. Napovedala je, da bo direktorja policije imenovala brez javnega razpisa.
Sto dni dobrikanja t. i. izbrisanim in njihovim zahtevkom za odškodnino
Obljuba o okrepljenem pregonu gospodarskega kriminala in težjih oblik kriminalitete se je morala umakniti nabiranju novih volivk in volivcev med t. i. izbrisanimi, ki bodo z odškodninami obremenili državni proračun po blažji varianti za najmanji 425 milijonov evrov. Gre za vsoto, enako letnemu proračunu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vključno z vsemi socialnimi transferji za vse državljane. Obljubljene finančne policije ni še nikjer in je verjetno sploh ne bo. Vlada pripravlja zakon, ki naj bi ukinil nekatere finančne nadzorne institucije, ki so trn v peti tranzicijskih tajkunov.
Sto dni servisiranja fotokopirnega stroja
Pred koncem lanskega leta je vlada sprejela normativni program dela vlade za leto 2009, ki jo je generalni sekretar vlade Milan Cvikl poimenoval »biblija« vlade. Zaradi ležernosti so v državni zbor s seznama priromali le trije (3) zakoni. O ostalih 21, ki bi jih do danes morala vlada že predlagati državnemu zboru, ni ne duha ne sluha, niti ni znano, kdaj jih bo vlada predložila. Generalni sekretar vlade pa se namesto s svojo biblijo ukvarja s servisiranjem fotokopirnega stroja v arhivu generalnega sekretariata vlade.
Izgubljanje mednarodnega ugleda
Pahorjeva vlada se je veliko ukvarjala s sosednjo Hrvaško. Slovenija ima v odnosih s to sosedo dva strateška cilja: urediti z njo mejno in ostala odprta vprašanja ter razvijati z njo dobre gospodarske in druge odnose v evropskem duhu. Po zaslugi zaletavosti, spogledovanja s skrajnim nacionalizmom, zamud pri začetku procedure glede ratifikacije pristopnega protokola za članstvo RH v Natu in vrste napačnih potez, smo danes dlje od obeh ciljev kot kadarkoli doslej. Hkrati Slovenija izgublja težko pridobljen ugled v mednarodni skupnosti.
Če potegnemo črto. Vladi je uspelo izgubiti večinsko zaupanje javnosti v dobrih treh mesecih. Za celotno odisejado Pahorjeve ekipe pa si po sto dneh lahko sposodimo besede ministra aktualne vlade, ki je dejal: »Vse, kar bi lahko šlo narobe, je narobe tudi šlo«. Dodamo lahko le, da za takšen potek dogodkov Slovenija vlade ne potrebuje. Pa tudi vlada sama poleg tiskovnega predstavnika potrebuje še predsednika vlade, ki bo vsebinsko usmerjal njeno delo.