Pahor: V enotnosti ob osamosvojitvi je prostor tako za Krkoviča kot Kučana

Pahor dogodke v času nastajanja samostojne države vidi kot najbolj zgoščen čas politične zgodovine Slovencev. "Leta 1990 in 1991 smo bili enotni zato, ker smo se zavedali nevarnosti narodnega razkola," je dejal Pahor in dodal, da je vladala "tiha zavest, da bi lahko nasprotovanje osamosvojitvi privedlo do narodnega razkola z usodnimi posledicami". Zato bi bilo "zatekanje k nekemu razkolu v interpretaciji enotnosti 25 let kasneje greh ob praznovanju obletnice".

Glede različnih dogodkov oziroma vzporednih proslav ob 25-letnici države Pahor ne deli mnenja, da bi bilo treba druge proslave prepovedati. "Ne, mi smo demokratična družba, vsakdo ima pravico na svoj način proslavljati dogodke," je dejal, a dodal, da si prizadeva, da "kolikor je to mogoče, praznujemo skupaj".

Ovadbe Združenja VSO proti članom nekdanjega republiškega predsedstva Pahor ne želi komentirati, saj da ne komentira ničesar, kar je povezano z ravnanji pravne države. A je kljub temu poudaril, da "v tej enotnosti, ki je botrovala samostojnosti naše države, najdeta mesto tako Krkovič kot Kučan", saj ne brez enega ne brez drugega te enotnosti ne bi bilo. "Zdi se mi naravnost žalostno, da 25 let kasneje izključujemo, namesto da bi ohranjali zavest o lepoti tega vključevanja," je še poudaril.

Odgovarjal je tudi na vprašanje, ali teh delitev danes ne bi bilo, če bi po osamosvojitvi prišlo do lustracije. Odločitev Demosove vlade, da se ne odloči za lustracijo, je ocenil kot veliko zgodovinsko modrost. Demosova vlada namreč cilja osamosvojitve ni želela žrtvovati za druge vzporedne cilje, je ocenil in dodal, da bi tak ukrep poglobil nezaupanje med vlado in opozicijo ter zato ogrozil osamosvojitev.

V pogovoru je predsednik države večkrat izpostavil potrebo po sodelovanju. "Če kdo misli, da smo Slovenci zadnjo veliko nalogo opravili pred 25 leti z odločitvijo za samostojno državo, naj kar povem, da bo skoraj zagotovo prišel čas, ko bo treba to državo tudi ohraniti," je poudaril. Meni namreč, da bo v EU v prihodnje prišlo do novega razvrščanja držav, vprašanje pa je, kje bo pristala Slovenija.

Situacija v državi je sicer po njegovem mnenju trenutno vzpodbudna, a na dolgi rok ni vzdržna. Zato brez nadaljnjih strukturnih reform v gospodarstvu in socialnem sistemu po njegovi oceni ne bo šlo. Zaenkrat smo se sicer izvlekli iz krize, a smo daleč od tega, da bi lahko brezskrbno gledali v prihodnost, je opozoril. Vladi so trenutne okoliščine zelo naklonjene, da lahko bolj pogumno izvede nekaj strukturnih reform, saj se bo odlašanje z njimi čez nekaj let zelo hudo obrestovalo.

Kot vrhovni poveljnik obrambnih sil je spregovoril tudi o stanju v Slovenski vojski. Kot je dejal, ne gre zgolj za to, da se vojski nameni več denarja in bodo problemi rešeni, pač pa tudi zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in svetu potrebujemo posodobitev celotnega varnostnega sistema.

Pred obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se bo udeležil spominske slovesnosti ob 100-letnici Ruske kapelice, je znova poudaril, da ne gre za formalen obisk in je namenjen izključno ohranjanju tradicije kapelice na Vršiču in pietete. Nikakor pa ne bo v ničemer spremenil slovenske zunanje in varnostne politike, je poudaril.