Po besedah predsednika republike je dragocenost volitev leta 1990 vsaj trojnega značaja: vzpostavile so demokracijo, omogočile pogoje za ustanovitev lastne države in njeno povezovanje v združeno Evropo po lastni volji, bile pa so tudi konstitutivnega pomena za narodno spravo.
"Slovenci smo bili v takratnem demokratičnem vrenju protagonisti vizij združene demokratične Evrope. Nismo bili zgodovinski zamudniki, pač pa pogumni dejavni sodobniki. Imeli smo vizijo, imeli smo voljo in bili smo se sposobni pogovarjati in dogovarjati o bistvenih, najbolj vitalnih stvareh za narodovo prihodnost," je izpostavil.
Četrt stoletja kasneje smo po Pahorjevih besedah nad slovensko demokracijo razočarani bolj, kot bi bilo treba: "Samostojna država, članica združene Evrope je manj uspešna od pričakovanj. Narodna sprava je deležna dvomov iz vseh strani, pa bi lahko bila tako velik navdih za našo večjo enotnost."
Pri tem je opozoril, da kljub tem ugotovitvam pomen prvih demokratičnih volitev kot prehoda v demokracijo, samostojno državo in k narodni spravi ni prav nič manjši: "Prav nasprotno. Iz vsega dogajanja pred 25 leti se lahko nekaj pomembnega naučimo za naša sedanja in prihodnja ravnanja."
Predsednik republike je tudi poudaril, da smo v primerjavi s položajem pred četrt stoletja v pomembni prednosti: "Zdaj ne gre za to, da obstoječ politični, gospodarski in družbeni sistem spet vratolomno podremo, pač pa da ga nadgradimo. Demokracija, državnost, evropskost in sprava so pravi temelji."
"Tvegam oceno, da je v prihodnjih 25 letih poleg jasne vizije in volje za njeno dosego skoraj enako potreben napor za izgradnjo boljših, bolj pristnih, bolj strpnih, bolj človeških odnosov v naši družbi, je dodal.
Poleg predsednika republike so se proslave udeležili tudi premier Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, predsednik takratnega predsedstva Milan Kučan, delegati skupščine v mandatu 1990-1992, predstavniki takratnih strank in sedanji poslanci.
Predsednik takratne Slovenske kmečke zveze Ivan Oman je ob robu proslave ocenil, da smo si za sedanje težave v državi krivi sami, "ker se nismo obnašali dovolj pametno". Krivdo delno vidi tudi v tem, da so se razhajanja začela že kmalu po osamosvojitvi. "Rezultat pa imamo," je dejal.
Proslava v Cankarjevem domu je skušala z glasbo in filmom obuditi čas prvih večstrankarskih volitev aprila 1990. V programu, ki ga je režiral Nikolaj Vodošek, so nastopili Big Band Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pod vodstvom Lojzeta Krajnčana ter otroški in mladinski zbor RTVS, kot tudi pevca Alenka Godec in Vlado Pilja.
Film za proslavo je ustvarila Rosvita Pesek. Poleg arhivskih posnetkov film prinaša tudi izjave novinarjev, umetnikov, marketinških strokovnjakov, športnikov, predsednikov takratnih strank in državljanov, ki se spominjajo volilnega 8. aprila 1990.
Volitve za predsednika in člane republiškega predsedstva ter za delegate družbenopolitičnega zbora in zbora občin tridomne skupščine so potekale 8. aprila 1990. Nekaj dni kasneje, 12. aprila, so potekale še volitve za delegate zbora združenega dela, ko so bile tudi občinske volitve.
V vsakega od zborov je bilo izvoljenih po 80 delegatov, skupaj torej 240. Volilna kampanja je trajala tri tedne, udeležba na volitvah je bila kar 83,5-odstotna, volilni prag za vstop v skupščino pa določen na 2,5 odstotka.
Na volitvah v skupščino so zmago dosegle stranke, združene v koalicijo Demos, ki so nato sestavile vlado pod vodstvom Peterleta. Za predsednika predsedstva so volivci izbrali Kučana. Prva demokratično izvoljena skupščina je pozneje zagotovila sprejem zakonodaje in novo ustavo, ki sta bili podlaga za osamosvojitev Slovenije.
Včerajšnja proslava v Cankarjevem domu je bila ena prvih prireditev, s katerimi bomo letos in prihodnje leto zaznamovali 25. obletnico osamosvajanja Slovenije. Poldrugo uro pred proslavo so se obletnice prvih večstrankarskih volitev spomnili tudi v DZ, kjer je njegov predsednik Milan Brglez gostil slavnostni sprejem.