Pahor o Slovencih v koronski krizi: Postali smo bolj razdražljivi in iščemo krivca

Pahor je sicer ugotavljal, da smo se bržkone preveč zanašali, da bo hitro, radikalno ukrepanje z omejevanjem javnega življenja tudi v drugem valu epidemije covida-19 tako učinkovito omejilo širjenje okužb, kot ga je v prvem valu, a se to na žalost ni izkazalo za točno.

Prav tako se ni obrestovalo dejstvo, da EU ni tudi zdravstvena unija in ima vsaka država svojo zdravstveno politiko. "Zato ne čudi, da glavni evropski protagonisti že govorijo o vzpostavljanju zdravstvene unije. Jaz to stremljenje pozdravljam," je dejal Pahor, ki ocenjuje, da je bilo na ravni EU ukrepanje v zvezi z zdravstveno krizo in izboljševanjem socialno-ekonomskega položaja ljudi v drugem valu boljše.

Najbolj pomembno znamenje upanja nam po njegovih besedah zdaj daje znanost, ki nas je pred časom obvestila, da so testi novih cepiv pokazali, da so ta zanesljiva, učinkovita in varna, da bodo široko dostopna.

Tudi sam pogreša stik z ljudmi. V prvem epidemičnem valu je obiskoval tudi domove za starejše, a pravi, da je bilo to "sprejeto z nekaj dvomi", zato tega v drugem valu ne počne. "A vam povem, da je ljudem v domovih to veliko pomenilo," je izpostavil.

Ugotavljal je, da smo postali bolj razdražljivi in iščemo krivca, pri tem pa lahko drugemu naredimo krivico, je ugotavljal predsednik in dodal, da potrebujemo veliko strpnosti in drug drugega.

Dodaten nemir pa v naše življenje vnaša tudi "razhajanje političnih duhov, ta razkol, ki ga ljudje opazijo". Po njegovi oceni bi ukrepi, ki jih svetuje politika, naleteli na večje spoštovanje kot zdaj, če bi politika pokazala večjo enotnost.

Namesto tega je dialog danes znak šibkosti. "Kot bi se spremenile neke vrednote, ki smo jih še pred leti in desetletji kovali v politične zvezde." Ob tem je spomnil na bližajočo se 30. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije in ugotavljal, da zlasti generacija, ki tega ni izkusila osebno, meni, da je bil to čas vsesplošne politične enotnosti od začetka do konca. To ni res, a je bila politika kljub različnim videnjem sposobna stopiti skupaj, je izpostavil in pozval, da mora biti to, da smo skupaj na isti strani, vodilo za naprej.

Politika nasprotovanja je kratkovidna, je navedel. Pričakuje, da bo, tudi zaradi prihajajočega predsedovanja Slovenije EU, prišlo do spremembe političnega obnašanja in ta mora biti precej velika.

Hkrati si želi, da bi se čim prej razčistilo, ali bomo ob začetku leta, v katerem bomo predsedovali, "ostali s to vlado ali dobili novo", ker "politična negotovost, ki smo ji zdaj priča, ne prispeva k temu, da bi se država še bolje odzivala na okoliščine, ki smo ji priča".

Dodatno se v razmerah negotovosti kakšna glasovanja izkoriščajo za to, da bi se posredno brala ta (ne)podpora vladi. Denimo pri kandidaturah za ustavnega sodnika. Napovedal je, da bo proces novih posvetov s poslanskimi skupinami o tem vodil zelo tenkočutno.

Glede volilnega sistema je ocenil, da "smo blizu neke rešitve" in je tega vesel.

O zakonu o investicijah v Slovensko vojsko, ki so še eno vprašanje, o katerem politika ni poenotena, je navedel, da se zdi, da čas za odločanje politike o vojski nikoli ni pravi. Je pa sam zadovoljen, da je zakon sprejet. "Če bo prišlo do odločanja z referendumom, se bom potegoval za to, da bodo ljudje potrebo po tem zakonu razumeli," je navedel.

V sredini decembra je bilo najavljeno srečanje Brdo-Brioni, a bo prišlo do njega le, če bodo to dovoljevale epidemiološke razmere. Po Pahorjevih besedah "vsi čutijo potrebo, da bi se dobili". To so sicer "vrste posvetov, ki so izjemno odkriti, so polni tudi bilateralnih srečanj, in ne morejo biti virtualno izpeljani," je navedel.