Z dogodki izpred 25 let smo Slovenci namreč po Pahorjevih besedah pokazali, da smo lahko sami sebi vzor. Vsi dogodki, ki so pripeljali do osamosvojitve, dokazujejo, da smo tudi danes, kljub zelo različnim stališčem, sposobni ustvariti zgodovinske okoliščine in obrniti usodo v svoj prid, če smo le dovolj vizionarski in pogumni, je dejal Pahor. Tudi zato je sprejel pobudo predsednika prve demokratične vlade Lojzeta Peterleta in sklical današnji sprejem, kot dokaz, da lahko Slovenci dosežemo neverjetne stvari, če imamo vizijo, pogum in voljo, je dodal.
Obeležitve nekaterih dogodkov pred 25 leti tako po njegovih besedah ne služijo le dolžnemu poklonu zgodovinskih ravnanj v preteklosti, ampak so zlasti navdih za ravnanja v prihodnosti. In sicer, da bi "znova obudili ta intelektualni in politični zalet Slovencev za velike stvari v prihodnosti," je po sprejemu še povedal predsednik republike.
Peterle pa se je Pahorju zahvalil za prvi javni poklon ustanoviteljem Demosa na najvišji državni in politični ravni. Prepričan je, da si Demos ta poklon zasluži, kot ga zasluži še veliko dogodkov, ki so se zgodili pred 25 leti in ki so vodili v osamosvojitev in demokratizacijo. Po njegovih besedah je bil Demos poseben politični, zgodovinski in kulturni pojav v politični zgodovini slovenskega naroda. "Dokazali smo ne samo, da zmoremo vizijo in pogum, ampak tudi, da za najvišje cilje slovenskega naroda zmoremo tudi širino in politično kulturo," je poudaril.
Ob tem je Peterle opozoril, da "slišimo in beremo marsikaj, kar ni vedno vedno nujno v skladu z resnico o tistih časih", zato se mu zdi današnja počastitev toliko bolj pomembna. Tistih časov se je po njegovih besedah treba spominjati z resnicoljubnostjo.
Današnjega sprejema pri Pahorju so se z izjemo Huberta Požarnika udeležili vsi še živeči udeleženci sestanka. Ivan Oman se dogodkov izpred 25 let spominja kot enega najpomembnejših poglavij v slovenski nacionalni zgodovini, ki nam je prineslo suvereno državo. Dušan Plut pa je poudaril, da je bila sporočilna nota tedanjih dogodkov, da smo Slovenci sposobni uresničiti skupno vizijo, ki presega ideološke okvirje.
Rajko Pirnat pa je opozoril, da je treba preprečiti instrumentalizacijo Demosa za današnje politične potrebe. Srečanja se je udeležil tudi Dimitrij Rupel, ki je Pahorju danes tudi predlagal, naj podpre idejo o projektu enciklopedije slovenske osamosvojitve.
Sprejema pri predsedniku republike so se udeležili še Leo Šešerko, Andrej Magajna, Marjan Podobnik in Vitomir Gros.
Ustanovni sestanek predstavnikov strank, ki so sestavljale koalicijo Demos, se je zgodil 27. novembra 1989 na domačiji takratnega predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana pri Škofji Loki. Sledilo je še nekaj drugih sestankov, dokler niso 4. decembra 1989 stranke podpisale tudi formalnega dogovora o skupnem nastopu na bližajočih se prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. 8. januarja 1990 se je koaliciji pridružilo še nekaj strank, to je tudi datum, ki ga nekateri obeležujejo kot dan ustanovitve Demosa.
Koalicija Demos strank je aprila 1990 nastopila na volitvah, na njih dobila večino in sestavila vlado, ki je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. Zaradi preveč različnih pogledov na reševanje nekaterih vprašanj je Demos razpadel 30. decembra 1991.