Pahor "iz zasede" nad Pencea: Trump in Putin naj prideta v Slovenijo

Predsednik republike Borut Pahor je v kratkem pogovoru ob robu Münchenske varnostne konference podpredsednika ZDA Mikea Pencea prosil, naj predsedniku ZDA Donaldu Trumpu prenese pripravljenost Slovenije, da gosti prvo srečanje Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Pahor je s Penceom spregovoril nekaj besed, ko se je Američan prebijal mimo vrste državnikov, ki so želeli trenutek z ameriškim podpredsednikom. Srečanje je trajalo manj kot minuto, toliko, da je Pahor sogovorniku prenesel vabilo za srečanje, ki je goreča želja slovenske politike vse od zmage slovenskega zeta Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah.

Pahor je v izjavi za slovenske medije ob robu konference ocenil, da so Penceove izjave glede zavezanosti ZDA Natu učinkovale pozitivno in pomirjujoče, a je avtonomnost ameriškega predsednika kljub vsemu zelo velika, "zaradi česar se vsi vendarle sprašujemo, kaj je še morda tistega, česar ne vemo glede njegovih osebnih pogledov na čezatlantsko zavezništvo in zlasti vprašanja izboljšanja odnosov z Rusijo". Ocenil je, da bi bila kakršna koli drugačna Penceova izjava sicer presenečenje.

Kot je ocenil Pahor, je Slovenija zanimiva država zato, ker "brez slehernega dvoma poudari svojo zavezanost EU in Natu". "In kot taka država (...) ohranja dobre odnose z Rusijo, kar dokazuje tudi moj nedavni obisk," je dejal.

Izpostavil je, da ima vtis, da je trenutno vse v luči pričakovanj prvega srečanja Trumpa in Putina. Tega bo treba podrobno analizirati, saj bo verjetno imel velike posledice za vse, je ocenil Pahor. Želi si, da ne bi prišlo do sprememb načel, ki so bistvena tudi za varnost Slovenije ter njeno pripadnost EU in Natu.

Poudaril je, da so nekatere države zaskrbljene, da bi se na račun izboljšanja odnosov med ZDA in Rusijo poslabšali njihovi interesi. Ta skrb je po njegovih besedah utemeljena, saj ima Rusija včasih takšne ambicije pri urejanju odnosov v tujini.

Kot so sporočili iz predsednikovega urada, se je Pahor ob robu konference na kratko srečal tudi z iranskim zunanjim ministrom Mohamedom Džavadom Zarifom in finskim predsednikom Saulijem Niinistöm.

Zarifu se je Pahor zahvalil za prijazno gostoljubje ob uradnem obisku, ko je z gospodarsko delegacijo obiskal Teheran. Ocenil je, da obisk že prinaša pozitivne rezultate v sodelovanju slovenskih podjetij z iranskimi partnerji in izrazil željo po izboljšanju še drugih odnosov med Slovenijo in Iranom.

Sogovornika sta se strinjala, da bo k temu lahko veliko pripomoglo ponovno odprtje veleposlaništva Slovenije v Teheranu, ki ga je mogoče razumeti kot znamenje za zagon sodelovanja na različnih področjih in za večjo prepoznavnost Slovenije v Iranu.

Z Niinistömom sta izmenjala poglede na aktualne politične razmere in se strinjala, da državi povezuje sorodnost stališč do posameznih vprašanj, ki jih zastopata znotraj EU in tudi v širšem mednarodnem prostoru. Želja obeh je intenziviranje gospodarskega sodelovanja, pa tudi drugih oblik sodelovanja, zlasti v znanosti in izobraževanju.

Sestal se je tudi s predsednikom črnogorske vlade Duškom Markovićem, v načrtu pa ima še sestanek s predsednico Estonije Kersti Kaljulaid in predsednikom deželne vlade Bavarske Horstom Seehoferjem.

V Münchnu je tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, ki se je neformalno srečala s številnimi ministri za obrambo in drugimi udeleženci konference. Ob tem sta potekali tudi dve dvostranski srečanji, in sicer z britanskim ministrom za obrambo Michaelom Fallonom ter latvijskim ministrom za obrambo Raimondsom Bergmanisom, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Katičeva in Fallon sta na srečanju, ki je bilo prvo dvostransko srečanje na ravni ministrov po letu 2004, največ pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju na obrambnem področju. Dogovorila sta se, da bi sodelovanje med obema vojskama v prihodnje še okrepili, zlasti na področju vojaških vaj in usposabljanj.

Na srečanju z Bergmanisom pa je Katičeva največ pozornosti namenila odločitvi Slovenije o napotitvi do 50 pripadnikov Slovenske vojske v Natove sile prednje prisotnosti v Latviji, za kar se je Bergmanis slovenski vladi zahvalil za hitro odločitev. V nadaljevanju sta govorila tudi o dvostranskem sodelovanju med državama na obrambnem področju, ki se bo zdaj po njunih ocenah znatno okrepilo.