Premier Borut Pahor in ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs vztrajata pri zamrznitvi plač v javnem sektorju in zavračata predlog sindikatov. Protipredlog, ki ga je posredovala pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja Janeza Posedija, je že bil predmet pogovorov na vladi, a ga "ni bilo mogoče pozitivno obravnavati", saj bi pomenil povečanje mase plač za leto 2011, je povedala Pavlinič Krebsova. Vlada bo o predlogu razpravljala ta četrtek.
Pavlinič Krebsova je po sestanku, ki je bil sicer namenjen pogovoru s sindikati državnih organov pooblaščenih uradnih oseb, povedala, da so bile zahteve sindikatov, predvsem tistih, ki se niso želeli pogajati, same sebi nasprotujoče. Velik del reprezentativnih sindikatov, ki jih zastopa Janez Posedi, je govoril o tem, da ne pride v poštev zniževanje plač v javnem sektorju, drugi del pa je zahteval, da se plačna nesorazmerja odpravijo po predvideni dinamiki, je povedala ministrica.To bi pomenilo, da bi se v letu 2011 že z naslova odprave plačnih nesorazmerih masa plač povečala za najmanj 100 milijonov evrov. Zadnji predlog, ki ga je poslal Posedi, bo vlada obravnavala v četrtek, predvideva pa odpravo plačnih nesorazmerij v višini ene osmine. Tudi to bi po besedah ministrice pomenilo več kot 50 milijonov dodatnih sredstev.
Vprašanje Posedijeve skupine vladi je bilo "tako, da ga ni bilo mogoče pozitivno obravnavati", je prepričana Pavlinič Krebsova. Kot je pojasnila, bi predlog, da se plače ne bi zmanjšale, hkrati pa bi se odpravila plačna nesorazmerja, pomenil, da bi morali maso plač za 2011 povečati.
Vodja dela pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je sicer v sredo pojasnil, da v protipredlogu 22 sindikatov javnega sektorja vladi predlaga "nekoliko raztegnjeno odpravo plačnih nesorazmerij, in sicer namesto po četrtinkah, po osminkah v roku štirih let", pa tudi to, da se javni uslužbenci "pri indeksaciji odpovejo enemu odstotku inflacije". Vlada pa ob tem vztraja na zamrznitvi plač v javnem sektorju.
Ministrica za javno upravo je sicer danes naštela tudi področja, na katerih bo vlada v prihodnje zmanjševala javno porabo. Strukturne reforme bodo po njenih besedah pomenile, da bo manj ljudi opravilo enak ali povečan obseg dela in da bodo za to tudi primerno nagrajeni.
Tako bo do konca leta sprejet zakon o negospodarskih javnih službah, ki bo šel v smeri, da bo ustanovitelj - vlada ali občina - okrepila svoj strateški položaj in nadzorno funkcijo. Izvajalci pa bodo z večjo avtonomnostjo pri izvajanju programa dela odgovorni za racionalno organizacijo, korektno nagrajevanje in bolj kvalitetno delo, je pojasnila ministrica.
Na enak način se strukturne reforme pripravljajo na področju vladne administracije. Aktivnosti vlade so usmerjene v krepitev vloge določanja politik na ministrstvih, krepitev dela, povezanega z izvajanjem predpisov, in ocene njihovih učinkov in v krepitev nadzora. V tem kontekstu je med drugim omenila, da bodo v letu 2012 izpolnjeni pogoji za pripravo zakona o državni upravi, s katerim "bomo zmanjšali število ministrstev".
Prav tako na ravni storitev upravnih enot, centrov za socialno delo in geodetskih uprav razmišljajo o centralizaciji podpornih služb, pri čemer bodo pozorni na to, da to ne bo zmanjšalo dostopnosti občanov do storitev, je še povedala ministrica.