Pahor in državni vrh položili venec k spomeniku žrtvam vseh vojn v Ljubljani

Pahorja so pri polaganju venca na osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve spremljali predsednik DZ Dejan Židan, predsednik vlade Marjan Šarec, predsednik DS Alojz Kovšca, namestnica načelnika Generalštaba Slovenske vojske, brigadirka Alenka Ermenc ter v. d. generalnega direktorja Policije Tatjana Bobnar.

Osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vseh vojn, ki so prizadele slovenski narod, k spravi in edinosti ob Kongresnem trgu kliče od julija lani, od letos pa je ceremonial polaganja venca k spomeniku sprave tudi del programa vseh uradnih obiskov visokih tujih državnikov ter osrednji kraj polaganja vencev ob 1. novembru.

Potruditi se moramo, da bi bili ob tem spomeniku bolj spravni, je ob robu včerajšnje slovesnosti dejal Kovšca in dodal: "Moja prisotnost danes tukaj je simbolično dejanje, s katerim želim pokazati vsem državljanom Slovenije, da je čas, da nekoč tudi med seboj najdemo mir in spravo, kot smo mir in spravo našli z drugimi narodi. Tistimi, ki so bili agresorji na našo domovino v 1. in tudi 2. svetovni vojni."

Slovencem ob dnevu spomina na mrtve Kovšca sporoča, "naj spoštujejo svetost življenja, naj spoštujejo svetost ljubezni in miru". V sredo je, kot je spomnil, položil venec na Teharjih in Frankolovem, in poudaril prepričanje, da so vsi ljudje, ki so umrli za domovino, umrli v prepričanju, da delajo dobro, da delajo za svobodo in ljudi. "Ni prav, da jih po smrti ne tretiramo enako in prav je, da njihovo žrtev sprejmemo takšno, kot je. In prav je, da se potrudimo, da Slovenec nikdar več ne bi dvignil roke ali orožja nad Slovencem," je sklenil.

Predsednik DZ Židan in premier Šarec sta se iz središča mesta nato preselila na Žale, kjer sta položila vence k pomniku padlim v vojni za Slovenijo '91, k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije 1941-1945, k lipi sprave in h kostnici žrtev 1. svetovne vojne. Še pred osrednjo slovesnostjo je premier položil venec k spomeniku Rudolfa Maistra v Kamniku.

Predstavniki države so se udeležili komemoracij in položili vence ob različna obeležja in spomenike po državi in v zamejstvu, med drugimi je minister za kulturo Dejan Prešiček položil venec h grobnici modernistov na Žalah.

Pri grobnici na sv. Urhu nad Ljubljano je bila dopoldne žalna slovesnost, na kateri je imel nagovor evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni). Kot je razvidno z družbenega omrežja Facebook, je Šoltes poudaril, da današnji strahovi niso nič manjši od strahov naših prednikov, so le drugačni. Med drugim je izrazil skrb nad sovražno govorico, "ki ne spoštuje nobene pravice" in ki "tako zlahka napreduje v javni prostor". Kot opaža, celo posamezniki na najvišjih javnih funkcijah proti temu ne ukrepajo. "Napreduje zato, ker ji meja nihče zares ne zna in noče postaviti," je poudaril.

"Kot bi se ne spomnili več, kje so bila zasejana semena zla, ki so privedla do obeh svetovnih vojn, do dogodkov, na katere nas spominja kraj, na katerem smo zdaj. Zasejana niso bila s prvimi zamahi bajonetov in niti ne s prvimi poki pušk. Pač pa s tihim privoljenjem v to, da je javna postala srhljiva misel o tem, da nismo vsi enaki in da je pravično odmerjati pravice po potrebi in iz potrebe," je dejal Šoltes.

Predsednik SLS Marjan Podobnik je v spremstvu cerkljanskega župana Jurija Kavčiča položil venec pri partizanski grobnici v Cerknem in ob spomeniku žrtvam revolucionarnega terorja na Lajšah. V Mariboru je bila slovesnost na osrednjem komemorativnem prostoru partizanskega grobišča na pobreškem pokopališču. Osrednja spominska slovesnost Mestne občine Nova Gorica pa je potekala v spominskem parku v Trnovem pri Gorici. Na njej je bil slavnostni govorec poslanec SAB Andrej Šušmelj.

Slovesnosti so bile napovedane tudi v tujini, med drugim v avstrijskem Gradcu ter v nekdanjih taboriščih Visco in Gonars.