Slovenski premier Borut Pahor bo v mesecu dni skušal najti rešitev vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke - tega naj bi rešili do njegovega srečanja s hrvaško premierko Jadranko Kosor v Dubrovniku 9. julija. V pogovoru za Hrvaško televizijo (HTV) je tudi potrdil, da Slovenija več ne bo blokirala hrvaških pogajanj z EU.
Pahor je obenem poudaril, da je zaskrbljen glede hrvaškega pogajalskega poglavja o prostem pretoku kapitala zaradi nekaterih izjav na Hrvaškem, da Nova Ljubljanska banka ne bo mogla priti na hrvaški finančni trg, ker ni rešeno vprašanje hrvaških deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. To pomeni, da Hrvaška "diskriminira eno od držav", članic EU, kar je v nasprotju s pravili EU, je dejal."Kolikor so bili v Ljubljani in Bruslju vznemirjeni zaradi izjave guvernerja Hrvaške narodne banke (Željka Rohatinskega), češ da dokler ne bo rešeno vprašanje deviznih varčevalcev, NLB ne bo imela vstopa na hrvaški bančni trg, toliko sem opozarjal, da je treba videti tudi drugi del njegove izjave, ki je optimističen," je povedal Pahor.
Kot je pojasnil, je guverner HNB prvič povedal, da se bo Hrvaška morda odločila, da "gre v Basel", se pravi, da bo spoštovala sporazum o nasledstvu. "Če bi se to zgodilo, mislim da Slovenija ne bi smela več imeti ovir", da Hrvaška ne bi ugodno končala pogajanj v tem četrtem poglavju, je izpostavil predsednik slovenske vlade.
Dejal je, da bosta s Kosorjevo poiskala rešitev za to vprašanje. Kot je povedal, ima "relativno optimističen pogled" ter meni, da možnost za rešitev obstaja, vidi pa jo v okviru uresničevanja sporazuma o nasledstvu na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Potrdil je, da sta se s Kosorjevo dogovorila, da bodo rešitev za omenjeni problem poskusili najti "njuni odposlanci, zunanji in ostali ministri".
"Če ga ne bodo uspeli rešiti do najinega srečanja, bova to storila 9. julija, ko bom prišel v Dubrovnik in se udeležil Croatia Summita. Do takrat pa mislim, da bo vse pripravljeno za politično rešitev," je dejal Pahor.
Med drugim je ponovil, da slovenske blokade hrvaških pogajanj, kot je bila pred podpisom arbitražnega sporazuma, ne bo. Obenem pa je zatrdil, da ima Slovenija, tako kot ostalih 26 članic EU, možnost, pravico in dolžnost, ko gre za zaščito njenih interesov, da se preko Evropske komisije pogaja s hrvaško vlado, pod kakšnimi pogoji bo odprla in zaprla kakšno poglavje.
"Danes lahko rečem kot predsednik vlade in ne v imenu vlade, ker bo vlada o tem odločala v sredo - jaz se bom za to vsekakor potegoval - da bo Hrvaška lahko na pristopni konferenci konec tega meseca zaprla ali odprla tri poglavja. Mislim, da gre z enormen napredek," je povedal Pahor.
Premier je tudi menil, da bodo v Sloveniji verjetno proti koncu prihodnjega leta odločali o ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU. Pričakuje pa, da dve tretjini slovenskih poslancev pri tem ne bosta imeli zadržkov, ker je spor o meji "ad acta" in bo rešitev takrat v rokah arbitražnega sodišča.
"Predvidljivo lahko upamo, da bo določena poštena meja in s tem trden temelj za sožitje in prijateljstvo med slovenskim in hrvaškim narodom. In kaj je danes bolj dragoceno kot imeti prijatelja v svetu," zlasti če je to sosed, je dejal Pahor, ki je tudi priznal, da ne bi ostal premier, če slovenski volivci na referendumu ne bi podprli arbitražnega sporazuma.
Če sporazuma ne bi podprli, "ne bi ostal premier, ker ne bi imel česa ponuditi kot alternative slovenski politiki za to, da bi bil problem bolje rešen, da bi se odnosi izboljševali, kot se", je še dejal Pahor v svojem prvem pogovoru kot predsednik vlade za kak tuj medij.