Pahor gre na volitve kot neodvisni kandidat

Prepričan je namreč, da je osrednja vloga predsednika republike povezovanje ljudi.
       
Pahorju se zdi prav, da se za vnovični mandat poteguje kot neodvisen kandidat, saj kot enega svojih pomembnejših dosežkov šteje, da je funkcijo opravljal neodvisno. Z zbiranjem podpisov podpore volivcev bo uradno pričel prihodnji teden. Za podporo pa bo v četrtek zaprosil tudi stranko SD, ki jo je vodil 15 let.

Pred petimi leti je na predsedniških volitvah zmagal s sloganom Skupaj, s katerim se podal tudi na tokratne volitve. "Takrat sem bil in danes ostajam prepričan, da je sodelovanje, in ne izključevanje najpomembnejši vzvod našega narodnega razvoja in vsestranskega razvoja naše države," je dejal na današnji novinarski konferenci. Kot je dodal, ostaja trdno prepričan, da je osrednja vloga predsednika republike, da povezuje ljudi v močno skupnost. Zato namerava tudi v prihodnjem mandatu "graditi vse tisto, kar nas povezuje, in ne tisto, kar nas ločuje".

Poleg tega je za predsednika republike zelo pomembno, da se izreče o najpomembnejših, vitalnih vprašanjih, ki zadevajo razvoj naroda in države, meni Pahor. A je po njegovih besedah enako pomembno, da se ne vtika v aktualno dnevno politiko. To po njegovih besedah ne pomeni, da predsednik republike nima stališč. A njegovo vodilo je, da se oglasi, ko lahko pripomore k rešitvi nekega problema, ne pa tedaj, ko bi njegove izjave še poglobile spor, je pojasnil.

Prav tako mora predsednik republike pomembno prispevati k politični stabilnosti v državi, je izpostavil. Spomnil je, da je v svojem mandatu sodeloval s tremi različnimi vladami, in sicer z vsemi "tako, da je bilo v vzajemno korist in v korist države".

V prihodnjih petih letih si tako namerava prizadevati za nadaljevanje spravnega procesa, krepitev politične stabilnosti, za krepitev podpore reformam, za krepitev posodobitve celotnega sistema nacionalne varnosti, krepitev dobrososedskih odnosov in urejanje vseh vprašanj po mirni poti ter za utrjevanje ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti.

Za vnovičen mandat se Pahor po lastnih besedah poteguje kot "človek s politično izkušnjo in zrelostjo, popolnoma privržen vrednotam sodelovanja in sožitja, kot ponosen Slovenec in zelo privržen Evropejec".

Na očitke o populizmu Pahor odgovarja, da je "morda v moji politični drži nekaj elementov tega, kar se sicer imenuje populizem, toda nič od tega, kar se imenuje nacionalizem, rasizem ali šovinizem". "Nisem popoln in tudi nisem moralna avtoriteta in se to ne trudim biti. Tisto, kar potrebuje država, je človek, ki ima neko politično avtoriteto," je poudaril Pahor. Komentiral je tudi stališče, da da želi biti vedno in vsem všečen. "Saj je vendar jasno, da imam celo goro kritikov, ki so konstantno nezadovoljni z mano in jim prav nič ne želim ugajati," je poudaril.

Po njegovih besedah ne drži, da je "vse, kar je potrebno za dobro opravljanje dela predsednika republike, to, da posname fotografijo in jo objavi na Instagramu". Pač pa s stiki z ljudmi krepi njihovo zaupanje v politiko, je prepričan. Dodal je, da funkcijo predsednika rad opravlja in jo opravlja tudi z "osebno strastjo". Po njegovih besedah je namreč zelo pomembno, da ima predsednik močan stik z ljudmi. Tako je v svojem mandatu obiskal 840 prireditev po vsej Sloveniji, njegovo pisarno pa je obiskalo več kot 11.000 ljudi.

Na zadnjih volitvah leta 2012 se je Pahor za predsedniški položaj potegoval s podporo SD. Tedaj je zmagal v drugem krogu volitev, v katerem je s 67 odstotki glasov premagal dotedanjega predsednika Danila Türka.

Pred oktobrskimi volitvami se je nabralo že kar nekaj posameznikov, ki želijo izzvati aktualnega predsednika. Med njimi so kamniški župan Marjan Šarec, predsednica NSi Ljudmila Novak, veleposlanik v Skopju Milan Jazbec, pesnik, dramatik, režiser in igralec Andrej Rozman - Roza ter v. d. predsednika zunajparlamentarne LDS Luj Šprohar.