Dejansko bomo davkoplačevalci financirali odplačevanje kreditov Grepa za gradnjo stadiona, svari ekonomist dr. Jože Damijan. V zvezi z nujnimi strukturnimi reformami za spodbujanje gospodarstva opozarja, da pri nas nimamo ne ciljev, ne politik in ne vlade, ki bi imela kakršnokoli vizijo na tem področju. Premier Borut Pahor daje zelo lepe izjave, vendar običajno nimajo osnove v realnosti. Naše gospodarstvo temelji na dodelavnih poslih, ne pa na slovenski kreativnosti in svojih tehnoloških rešitvah. Je za to, da se država umakne iz lastništva NLB in da jo prevzame pravi zasebni lastnik, ki jo bo učinkovito upravljal.
Po besedah premierja Boruta Pahorja se je vlada v prvi polovici mandata ukvarjala predvsem z blaženjem socialnih stisk ljudi, v drugi polovici pa si bodo prizadevali za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Mar ne bi morali delati obojega hkrati?Premier Pahor je znan po tem, da daje zelo lepe izjave, vendar običajno nimajo osnove v realnosti. Tudi v tem primeru gre zgolj za lepo izjavo. Dejansko je vlada prvo polovico mandata namesto aktivnega reševanja gospodarstva v krizi namenila reševanju socialnih težav oziroma omilitvi socialnih posledic krize. Bojim pa se, da niti druga polovica mandata ne bo namenjena spodbujanju konkurenčnosti gospodarstva, kajti do zdaj od te vlade na tem področju nismo videli prav veliko.
Je Slovenija zaradi ukvarjanja vlade predvsem s socialnimi zadevami v zadnjih dveh letih zaostajala pri konkurenčnosti?
Večina držav je med krizo spodbujala svoje gospodarstvo in zato izvedla številne strukturne reforme, nekatere države so to storile že pred krizo, Nemčija na primer sredi zadnjega desetletja. Tudi Slovenija je imela takrat priložnost to narediti, pa je storila zelo malo, zato smo prišli manj pripravljeni v sedanjo krizo. V kriznih časih se po navadi delajo ostre strukturne reforme, na primer danska reforma v začetku devetdesetih na trgu dela, finska na področju spodbujanja konkurenčnosti s politiko inovacij in tehnološko politiko, podobno švedska. Te skandinavske države so danes neke vrste evropski gospodarski tigri.
Kljub razvitosti in visoki ravni plač so še vedno zelo konkurenčne, saj so se znale preusmeriti na konkurenčne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Naredile so fleksibilni trg dela, pokojninsko reformo, s tem so sprostile javne finance, hkrati imajo zelo jasno tehnološko politiko in cilje. Prav to pogrešam pri nas, nimamo ne ciljev, ne politik in ne vlade, ki bi imela kakršnokoli vizijo na tem področju.
Katere strukturne reforme bi morali že narediti, pa jih ni še nobena slovenska vlada?
Gre za reforme, ki jih je imela v programu že Janševa vlada. To so politike konkurenčnosti, tehnološka politika, fleksibilni trg dela in seveda davčna politika. Gre za to, da bi s tem sprostili gospodarstvo, zmanjšali stroške dela pri poklicih, za katere je potrebna visoka izobrazba. Ti največ prispevajo h gospodarskemu razvoju in kreativnemu potencialu družbe. V nedavnem pismu najbolj uglednih slovenskih inovatorjev ti natanko to očitajo slovenski vladi: pri teh poklicih so stroški dela bistveno previsoki, plače so preveč obremenjene s prispevki in davki.
Nimamo jasne tehnološke politike, to pri nas po navadi razumemo kot spodbujanje financiranja državnih inštitutov, ne gre pa za spodbujanje skupnih projektov med gospodarstvom in univerzami oziroma inštituti. To je na primer pomembna postavka na Finskem in Švedskem. Poleg tega davki dušijo gospodarstvo, trg dela pa je rak rana. S to vlado se zadeve nekoliko spreminjajo z uvajanjem malega dela, s čimer se ukinja dosedanja anomalija študentskega dela. To bo spodbudilo fleksibilnost na trgu dela, ljudje, ki so bili do zdaj zaposleni s študentskim statusom ali kako drugače, bodo po novem lahko v okviru malega dela dobili zaposlitev. Te oblike študentskega dela v drugih državah ne poznajo, študentje so zaradi tega dlje časa študirali in manj časa prispevali v pokojninsko blagajno, torej je bilo na koncu njim v škodo.
Zakaj slovensko gospodarstvo raste bistveno počasneje kot gospodarstva naših največjih trgovinskih partneric v Evropski uniji, koliko gre to na račun poprejšnjega pregrevanja zaradi predimenzioniranega gradbeništva?
Osnovni problem je v neustrezni gospodarski strukturi, ki temelji na dodelavnih poslih. Naša podjetja so predvsem dobavitelj za tuje naročnike, največ za nemško industrijo. Vse temelji na tem, koliko smo stroškovno konkurenčni, ne pa na naši kreativnosti, to je osnovni problem. Imamo premalo podjetij, usmerjenih na lastne izdelke, na lastne nove tehnološke rešitve. Najlažje jim je dobiti naročilo tujega partnerja in potem zanj s čim manjšimi stroški in čim bolj kvalitetno izdelati neki sestavni del za avtomobilsko, elektro industrijo ali kaj podobnega.
Pri tem konkurirajo podjetjem na Balkanu ali v Aziji.
Da, podjetja s teh območij lahko delajo bistveno ceneje, tu dolgoročno naša podjetja ne morejo preživeti. Pri zadnji gospodarski krizi se je pokazalo, da so se tokovi naročil razvitih držav preusmerili drugam, k cenejšim virom. Velik del povpraševanja od prej se ne bo znova vzpostavil, zato tudi počasneje rastemo. Drugi vidik je gradbeništvo, ki se je pri nas v strukturi BDP glede na dolgoročni trend v letih pred krizo povečalo za okoli tretjino. Ta delež bo zdaj izpadel, kar je tudi razlog za sedanjo počasnejšo rast našega gospodarstva. Tretji dejavnik, ki vpliva na to, je kreditni krč.
Ta je pri nas še ostrejši kot v drugih državah, saj nismo znali na pravi način reševati bank, jih sanirati. Obe največji državni banki, ki obsegata skupaj skoraj polovico kreditnega trga, sta enostavno zakrčeni. Pred dvema letoma smo predlagali ustanovitev tako imenovane slabe banke, na katero bi prenesli slabe bančne kredite. S tem bi omenjeni banki hitreje sanirali in ju usposobili za ponovno kreditiranje gospodarstva in prebivalstva. Vlada tega ni storila in zdaj, kot vidite, po dveh letih problem še ni rešen, gospodarstvo še vedno krvavi in ne dobi potrebnih kreditov.
Nekateri s krediti nimajo težav, na primer za gradnjo športne dvorane in stadiona v ljubljanskih Stožicah.
Tu gre za slovensko posebnost, ker sta obe največji banki v državni lasti in prihaja do političnih navezav. Tisti, ki imajo dobre politične zveze, lahko vedno pridejo do kreditov ali dobijo na primer visoke kredite celo na dobro ime.
Kredit za projekt Stožice bomo najbrž morali spet plačevati davkoplačevalci in ne tisti, ki so ga dobili, torej podjetje Grep.
Da, gre za vprašanje, koliko bosta ta športna dvorana in stadion dolgoročno donosna, koliko se bosta lahko odplačevali s tamkajšnjimi prireditvami. Ostaja dvom, da bosta donosna dolgoročno, potrebna bo subvencija mesta Ljubljane ali države. To pomeni, da bomo dejansko mi financirali odplačevanje kreditov Grepa.
VEČ V TISKANI IZDAJI