Prejšnji teden je predsednik vlade Borut Pahor na oddajniku Beli križ skorajda točno ob 19.30 v direktnem prenosu pritisnil na rdeči gumbek – in ponekod so namesto tv slike imeli sneženje. Torej televizijski mrk, kar pa z demokratičnim, avtonomnim in osvobajajočim zakonom Majde Širca o RTV res nima nobene zveze. Po njenem zakonu bo mrk demokratičen. Ko je mrk, naj bo naš! Vsaka oblast ima svoj mrk. Naša je na dobri poti.
Zadeva s premierjevim pritiskanjem na rdeči gumb je tudi simbolična: naš Borut Pahor je na polovici mandata vstopil v digitalno dobo, zdaj potrebuje le še hitri kurz iz digitalizacije svoje vlade in koalicije. Prvi dve leti sta namreč vlada in koalicija delovali analogno, kar kažejo rezultati. V splošnem pomeni analogno enako ali ustrezno nečemu. Pahorjeva vlada je torej analogno nečemu ustrezala, digitalno pa vse bolj ustreza le nekaterim. Digitalizacija naše vlade v resnici pomeni vstop v nevidni svet prihodnosti, ko se ve, kaj bo, ne ve pa se, ali je to bilo tudi nujno. Ali drugače: na volitvah smo zmagali, zdaj pa se volivci sprašujejo zakaj!Vse pa kaže, da se je digitalizirala tudi naša pravna država. Še pred mesecem si nismo mogli niti predstavljati, da bi 40 (beri: štirideset!) kriminalistov zasledovalo, prisluškovalo in preiskovalo primer zločinca, ki je za 250 evrov človeku dal tehnično potrdilo za njegov avtomobil, četudi zavore niso delale. Potem so enega bivšega poslanca drastično obsodili na šest mesecev pogojne kazni za tri leta. Zločin je štel nekaj več kot 2400 evrov. Kot kaže, bo digitalno pravosodje s sodstvom vred drastično neusmiljeno in bodo najmanj štirje tajkuni dobili vsak po štiri dosmrtne zaporne kazni in dva mesece pogojno na dvesto let. Če bosta seveda tista dva kriminalista, ki se ukvarjata na primer s sumi šestdesetih kaznivih dejanj v Vegradu, s tridesetimi v Merkurju, pa s kakšnimi stotimi v SCT itn., doživela visoko starost in se še po smrti petkrat reinkarnirala.
Kaj se bo zgodilo z nekdanjim velenjskim županom Srečkom Mehom, ki ga je tožil minister Gregor pa nič, si sploh ne upam pomisliti, ker gre za politični zločin žaljive obdolžitve znotraj koalicije. Ni hujšega, kot če se naš spravi na našega, ker je to še najbolj podobno incestu. Je pa v digitalni dobi vladanja naših zelo možno, da se bo v glavnem politika delala preko sodnega sistema: Kresalova proti Pahorju, Pahor proti Erjavcu, Erjavec proti Golobiču, Golobič proti samemu sebi. Naša vlada bo v glavnem zasedala na okrožnem sodišču, deloma pa tudi na sedežu novega vodstva protikorupcijske komisije. V analogni dobi naše vlade pa so se samo zmerjali med seboj in si podtikali afere, kar je pač del vsake politične folklore.
Ker pa našo vlado, pa naj bo analogna ali digitalna, vse več volivcev obtožuje, da je kriva večjega števila kaznivih dejanj (brezposelnost, več poskusov socialnih umorov itn.), naši sovražniki že napovedujejo, da bodo vsaj zaradi duševnih bolečin tožili Pahorja, vsakega ministra posebej, vlado kot celoto, vsako koalicijsko stranko zase, vse poslance koalicije skupaj, vsakega posebej, menda pa se tožba obeta tudi presvetlemu predsedniku države Danilu Türku, ki je pred problemi večkrat ubežal na tuje, kar ni po ustavi.
Zelo digitalna je tudi zgodba o TEŠ 6, saj analogna ne more biti! V preteklosti ne najdemo nobene analogije s tem, kar se okrog tega zdaj dogaja. Govorimo o digitalni milijardi evrov in še čez, o digitalnem spopadu lobijev, politik, strank, posameznikov, funkcij in interesov, vse skupaj pa označuje vprašanje, kdo bo lepega dne, ko TEŠ 6 bo, pritisnil na rdeči gumb? Kdo bo gospodar elektrike, gospodar svetlobe in teme! Digitalna projekcija nam govori, da naj bi to bil Gregor Golobič, minister za ultra ideje Janez Kopač, Darja Radić pa bo ministrica za presenečenja, ki nas še čakajo. Tu seveda za odkritosrčnost in poštenost Pahorja ni mesta, saj je ob odstavitvi direktorja šoštanjske elektrarne Rotnika prizadeto in v bolečini kriknil: presenečen sem, da je ministrica Radićeva presenečena nad presenetljivo odstavitvijo direktorja Rotnika, ki je tudi bil presenečen.
Le Golobič ni bil presenečen. To po svoje pomeni, da Pahor še vedno funkcionira na etični in ne na energetski pogon, kar je lahko tudi pomanjkljivost iz njegovega pubertetnega analognega obdobja vladanja. V glavnem je njegova prednost v tem, da vsem okrog sebe zaupa. Neizmerno zaupa. Zaupa do konca. Tu gre pa za emocije in ne za tehnologijo! Ali še drugače: to je vredno srca, ne samo moža.
Skrb zbujajoče je tudi stanje ljubljanskega župana Zorana Jankoviča! Zaradi nekaterih člankov v Financah trpi tako hude duševne bolečine, ki so zelo intenzivne in trajajo vse od objave spornih člankov dalje. Ti članki so našega župana hoteli prizadeti, mu omajati ugled in kredibilnost v javnosti. Vsemu navkljub Janković starejši ni nikomur grozil z ubojem, ampak se je v stiski zatekel na sodišče. Upam pa, da zaradi duševne razrvanosti ne bo spočel kakšne zgrešene investicije – recimo gradnjo garažne hiše pod Ljubljanico.
P. S.: Rešitev ni zamrznitev pokojnin – za nedoločen čas je treba zamrzniti upokojence.