Avtor se ti mora zasmiliti, saj ga očitno preveva tako velika bolečina, da še po več kot četrtletju preminutja Demosa vehementno udriha po njem. To ni pietetno. Res je, marsičesa Demos ni uspel ali zmogel uresničiti. Vendar bi moral biti vsak intelektualec vsaj toliko razumen in pošten, da bi meril vrednost vsake entitete, torej tudi Demosa, po tem, kaj je uspela storiti glede na svoje deklarirane cilje. Politični program Demosa je strnjen v Majniški deklaraciji 1989. Uresničiti mu je uspelo dve točki in dve tretjini tretje točke od treh programskih točk, torej zelo veliko. Demos je ob pomoči vseh državljanov in državljank, ki so mu za to namenili legitimno podporo, uresničil zgodovinske sanje slovenskega naroda in priboril, simbolno in dobesedno, samostojno slovensko državo. Po več kot pol stoletja je ponovno vzpostavil tudi parlamentarno demokracijo in bistveno izboljšal stanje človekovih pravic v Sloveniji.
Edino, česar še ni uspel v popolnosti udejanjiti iz Majniške deklaracije 1989, je visoka evropska materialna in duhovna kakovost življenja v Sloveniji. In pri kritiki tega neuspeha ima Pezdir delno prav. Delno samo zato, ker je seveda treba upoštevati strukturo in domet Demosa v takratni realni politični in družbeni situaciji. Na točki ekonomske tranzicije se je vsa Demosova heterogenost – heterogenost interesov – v popolnosti izrazila in Demos je razpadel. Seveda so bili »strici iz ozadja« močnejši in preko svojih »trojanskih konjev« v Demosu niso dopustili, da bi se opravila tudi ekonomska tranzicija. Pri tem ključnem vprašanju je celotna družbena tranzicija Slovenije iz nekdanje socialistične in nedemokratične družbe v razvito sodobno in demokratično družbo zastala in še danes smo »zataknjeni« v nedokončani družbeni tranziciji.
Od Pezdirja bi vsekakor pričakovali, da bo upošteval znano maksimo znanega ekonomista F. A. Hayeka: »Družba kot akter (!) ne obstaja. Akterji smo vselej posamezniki.« Tudi stranke in njihove koalicije kot akter ne obstajajo in akterji so vselej posamezniki. Njegovo sedanje ravnanje, torej obsojanje skuine, v konkretnem primeru stranke, je nekorektno in neskladno z demokratično in pravno državo. Vse preveč me spominja na rešitve totalitarnih sistemov.
Če bi Pezdir prebral novi Program SLS, bi videl, da sedanja, prenovljena SLS ravno to izpostavlja in poudarja kot ključen družbeni problem v Sloveniji! Ključno vodilo prenovljene SLS je prav delovanje SLS in Slovenije po načelih »dobrega gospodarja«! Ves čas od osamosvojitve do danes smo pogrešali aplikacijo tega načela v delovanju države! In zato trdimo, da Pezdir zliva ogenj in žveplo na svojo lastno predstavo o nekdanji SLS, ki niti v preteklosti ni bila takšna kot jo poskuša v demonizirajočem slogu predstaviti v svojem članku. Niti takrat ni imela takšne moči, kot ji jo pripisuje Pezdir. Danes pa je bistveno, celo paradigmatsko drugačna, saj je v zadnjem času v bolečem procesu »očiščevanja in pomlajevanja«, torej odpravljanja slabih praks iz preteklosti. Imena iz SLS, ki jih Pezdir omenja v svojem članku, nimajo v sodobni SLS nobenih izvršnih funkcij oziroma ne delujejo v njenem imenu.
Celo več, današnja SLS se v svojem procesu preoblikovanja v sodobno evropsko krščansko-demokratsko/ljudsko stranko sorodne usmeritve kot je CDU/CSU, aktivno spopada s preostanki socialistične miselnosti iz preteklosti ter njenimi praksami in jih odpravlja oziroma se od njih distancira. To pa je naporen in boleč proces in od intelektualcev, ki sami sebe ne uvrščajo v levo idejno-politično sfero, bi logično pričakovali, da ta težaven proces dozorevanja in izboljševanja (repozicioniranja) SLS podpirajo ali vsaj cenijo, ne pa da SLS demonizirajo in jo krivijo za vse napake, ki jih je storil Demos oziroma nekdanja (žal tudi sedanja) nomenklatura. To preprosto ni pošteno in razumno.
Priporočamo tudi, da če nekdo namerava kritizirati SLS, prej prebere vsaj njen kratek, a jasen dokument Temeljna načela SLS, če se mu že program zdi predolg. Pezdir, danes SLS še zdaleč ni tisto, kar vi mislite ali razlagate, da je. Nasprotno, z našim programom in političnimi načrti smo ena redkih strank, ki se zavzemajo za dokončanje tranzicije in odgovorno gospodarjenje po načelih razvitih držav brez klientelizma! Z ozdravljenjem gospodarstva si bomo lahko privoščili precej višje, človeka vredne plače, pokojnine, štipendije in nova delovna mesta. Edino z gospodarjenjem po načelih dobrega gospodarja bomo lahko najbolj ranljivim delom naše družbe: mladim in upokojencem, nudili varno in kakovostno življenje! Za to nam gre, ne pa za podaljševanje iluzij iz preteklosti!