tina turner Odkrito.si

Tina Turner: Spregovorila o sinovem samomoru

meduza, cornwall Svet24.si

FOTO: Posneli meduzo, veliko kot človek

čuječnost 2 Petisvet.si

Stres lahko s čuječnostjo obvladujemo prav vsi

miro cerar bmw Svet24.si

Poklukar v parlamentu razkril Cerarjevo veliko ...

ceca ražnatović Svet24.si

Ceca po aferi v Albaniji: Jaz sem patriotka

paulina p Njena.si

Ljubezen na vasi: Izpadla Paulina razkrila ...

Nika Zorjan 3 Njena.si

Ta lepotica je sestra Nike Zorjan!

Slovenija

OZP zaščitil slovenske interese

Deli na:

Odbor DZ za zunanje zadeve je danes sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, ki govori, da je Hrvaška po osamosvojitvi enostransko spreminjala ozemeljski status quo. Ker pa ne izpostavlja, kaj vse je Slovenija tedaj nadzorovala, Marjan Podobnik napoveduje nadaljevanje aktivnosti za razpis referenduma.

Odbor DZ za zunanje zadeve je danes sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, ki govori, da je Hrvaška po osamosvojitvi enostransko spreminjala ozemeljski status quo. Ker pa ne izpostavlja, kaj vse je Slovenija tedaj nadzorovala, Marjan Podobnik napoveduje nadaljevanje aktivnosti za razpis referenduma.

OZP je danes na nujni seji razpravljal o predlogu SLS, po katerem bi moral državni zbor ob ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato sprejeti tudi posebno izjavo, v kateri bi izpostavili, da Slovenija ne priznava hrvaških predpisov, ki prejudicirajo mejo po 25. juniju 1991. Ključno za SLS je bilo tudi določilo, da je Slovenija na ta dan imela stik z odprtim morjem, da je nadzorovala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi.

Na seji OZP je nato prišlo do vložitve amandmaja na ta predlog, ki bi v bolj diplomatskem jeziku opozoril, da Slovenija zaradi zaščite interesov ob vstopanju Hrvaške v Nato opozarja in zavrača "poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije". Predlog sklepa je poudarjal, da meja med državama sporazumno še ni določena in da je Hrvaška kljub zavezi obeh strani, da bosta do dokončne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja spoštovali stanje na dan osamosvojitve, s številnimi enostranskimi dejanji spreminjala ozemeljski status quo in skušala prejudicirati mejno vprašanje.

S tem predlogom se je načeloma strinjala tudi SLS, vodja poslanske skupine Jakob Presečnik pa je želel dodati še omenjena tri določila, kaj je Slovenija nadzirala na dan osamosvojitve. Toda Janez Janša (SDS) je opozoril, da je spornih točk na meji več in ne pa zgolj tri, naštevanje samo teh treh problemov pa bi lahko pomenilo, da v zvezi z mejo obstajajo zgolj ti problemi.

Po burni razpravi, tudi glede "groženj" z referendumom, ki bi bil po mnenju Franca Jurija (Zares) celo "nemoralen" in bi pomenil zgolj prelaganje odgovornosti na državljane ter netenje spora naroda proti narodu, je OZP na koncu sprejel sklep "o zaščiti interesov Slovenije pri vključevanju Hrvaške v zvezo Nato". V osnovi je enak amandmaju, omenja pa še določila Brionske deklaracije iz leta 2005, ki govori, da je pri razmejitvi med državama potrebno spoštovati stanje na dan osamosvojitve, torej 25. junija 1991. Sprejeti sklep pa potem ni vseboval omenjenih določil, da je Slovenija imela stik z odprtim morjem, da je nadzirala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi.

Ravno zaradi tega je direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik izrazil obžalovanje, da odbor ni sprejel določil, ki bi po njegovih besedah dala slovenskim pogajalcem jasna določila, o čem se smejo pogajati in čem ne. Po mnenju zavoda se je namreč nemogoče pogajati o stvareh, ki so bila 25. 6. 1991 nesporno pod slovensko jurisdikcijo, torej tudi ne o delitvi Piranskega zaliva ali pa o stiku z mednarodnimi vodami. Zato bo zavod nadaljeval z aktivnostmi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji hrvaškega vstopa v Nato.

Že pred tem je Podobnik napovedal, da bo danes v vsakem primeru vložil z več kot 3000 podpisi podprto pobudo za začetek zbiranja 40.000 podpisov za razpis referenduma. Podobnik je sicer še dopustil možnost, da pobudo umakne, če bo DZ sprejel "sklep, ki bo drugačen od sklepa, ki ga je danes sprejel OZP". Parlament bo sicer o sklepu, ki ga je danes sprejel OZP, odločal v četrtek na izredni seji, na kateri bo obravnaval tudi pobudo poslanske skupine SNS za razpis referenduma o istem vprašanju. V tem primeru mora to pobudo podpreti najmanj 46 poslancev.

Z zbiranjem 40.000 podpisov pa bi se na vsak način odložila uveljavitev ratifikacije, četudi pobudnikom zahtevanih podpisov niti ne bi uspelo zbrati. Za to bodo imeli namreč najmanj 35 dni časa, s tem pa bi ogrozili ciljni datum 23. marec, do katerega so se članice Nata dogovorile, da bodo v Washington deponirale ratifikacijske listine protokolov vstopa Albanije in Hrvaške v Nato, da bi ti državi 3. in 4. aprila na vrhu zavezništva že lahko sodelovali kot polnopravni članici.

Loading...