Predlog družinskega zakonika, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je pričakovano razdvojil politike in javnost. Sporen je predvsem del, ki daje tudi istospolnim parom pravico skleniti zakonsko zveze z vsemi posledicami takšnega razmerja, torej tudi možnostjo posvojitve otrok. Del ljudi je prepričan, da gre za nekaj nenaravnega in nedopustnega, drugi to pozdravljajo kot odpravo diskriminacije. Medtem ne glede na zakon v Sloveniji že živi vsaj nekaj deset otrok, ki odraščajo pri istospolnih starših.
Večina istospolno usmerjenih se v Sloveniji v javnosti še vedno ni pripravljena tako deklarirati zaradi bojazni pred posledicami in stigme, ki bi je bili nato deležni. Pri družinah, kjer dva partnerja ali dve partnerici vzgajata otroka, so pomisleki glede javnega izpostavljanja še veliko bolj izraženi, saj se starši bojijo, da bi posledice nosil predvsem otrok.Pa vendar pri nas, zakonska ureditev gor ali dol, že zdaj živi po ocenah vsaj nekaj deset družin, kjer otroka vzgajata partnerja v istospolni skupnosti. Čeprav večina ljudi ne ve, država takšnim družinam že zdaj daje legitimiteto, saj lahko na primer en partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti posvoji otroka svojega partnerja. Prav tako Slovenija priznava vse pravne posledice posvojitve otrok od istospolnih parov v tujini, na primer v ZDA. Še več je takih neformalnih družin, v katerih en partner v istospolno skupnost »pripelje« otroka iz svojih prejšnjih heteroseksualnih zvez.
Starša Matjaž in Danijel s hčerko Ano
Govorili smo z Matjažem, ki je prejšnje leto skupaj s svojim zakoncem Danijelom dobil novorojenčico Ano. Njuna punčka bo v kratkem v ZDA praznovala prvi rojstni dan. Med študijem v Ameriki sta s partnerjem izvedela za možnost nadomestnega materinstva. Z gospo, ki ima s svojim možem že štiri otroke in si svojih ne želi več, so sklenili pogodbo o nadomestnem materinstvu. Po umetni oploditvi je biološka mati donosila otroka, že pred rojstvom pa so skupaj z njo pred sodiščem prosili, da ju razglasi za starša, mati pa se je svojim starševskim pravicam odrekla.
Zdaj z malo Ano, ki je bila rojena v Kaliforniji, živita v eni od ameriških zveznih držav, svoje identitete zaradi zaščite predvsem otrokove zasebnosti pa ne želita razkriti. Deklica ima ameriško državljanstvo, pred kratkim je od ene od slovenskih upravnih enot dobila dovoljenje za začasno prebivanje tudi v Sloveniji. Da se bosta lahko kot Anina starša tudi v Sloveniji vpisala v matično knjigo, bo odločilo sodišče.
VEČ V TISKANI IZDAJI