Pokol na otoku Utoya je po zadnjih podatkih zahteval 84 življenj, v eksploziji v središču Osla pa je bilo ubitih sedem ljudi. Norveška policija je prijela 32-letnega Norvežana, ki so ga danes tudi uradno obtožili odgovornosti za oba napada. Odzvale so se že številne države in mednarodne organizacije po svetu in napada obsodile.
Norveška je zgrožena nad razsežnostmi petkove tragedije. Poleg pokola na otoku Utoya, kjer so taborili člani podmladka socialdemokratske stranke premiera Jensa Stoltenberga in v katerem je umrlo najmanj 84 ljudi, je eksplozija bombe v vladni četrti Osla zahtevala sedem življenj. Policija opozarja, da bi se število žrtev lahko še povišalo, saj se iskanje žrtev nadaljuje.
Norveška policija je v povezavi z napadoma prijela moškega, ki so ga danes tudi uradno obtožili odgovornosti, tako za bombni napad kot za streljanje na otoku Utoya. Policija je obtoženega opisala kot skrajno desničarskega krščanskega fundamentalista.
Gre za 32-letnega Norvežana, po navedbah policije pa naj bi osumljenec po prvih ugotovitvah deloval sam in naj ne bi bil povezan z nobeno od mednarodnih terorističnih organizacij. Policija še vedno ni razkrila njegove identitete, v medijih pa so se že pojavile navedbe, da gre za Andersa Behringa Breivika.
Sporočili so še, da je imel napadalec na otoku Utoya 30 minut časa za strelski pohod, preden je otok dosegla specialna enota policije. Storilec naj bi se preoblečen v policijsko uniformo po navedbah očividcev na otok pripeljal v srebrnem dostavnem vozilu. Oborožen naj bi bil s puško in pištolo, nosil pa naj bi tudi neprebojen jopič.
Najprej je začel streljati na skupino mladih, ki so se zbrali, da bi jih seznanili z dogajanjem v norveški prestolnici. Na otoku je nato zavladala panika, nekateri so se skušali rešiti s skakanjem v vodo in plavanjem do celine, nekateri pa so se ulegli na tla in se pretvarjali, da so mrtvi. Po navedbah prič naj bi napadalec streljal tudi na ljudi v vodi, njegov strelski pohod pa naj bi trajal slabo uro.
Norveška policija pa sedaj preiskuje navedbe, da naj bi bil v streljanje v počitniškem kampu vpleten še en moški. Po navedbah očividcev naj bi na otoku videli še enega moškega, ki pa ni bil preoblečen v policista, poročajo tuje tiskovne agencije.
Norveški kralj Harald V. je napad na udeležence poletnega tabora označil kot "nepojmljivo tragedijo", poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Pomembno je, da stopimo skupaj in podpiramo drug drugega," je izjavil davi v Oslu.
Norveški premier Jens Stoltenberg je na današnji novinarski konferenci dejal, da je bil otok Utoya "njegov otroški raj, ki se je spremenil v pekel". Glede motiva za napad pa je premier dejal, da je še prezgodaj, da bi to komentiral.
Stoltenberg je po poročanju tujih tiskovni agencij še dejal, da so petkovi dogodki "narodna tragedija". "Po drugi svetovni vojni v naši državi nismo doživeli hujše katastrofe," je dejal premier.
Kot je še povedal, je bilo načrtovano, da naj bi prav danes obiskal počitniški tabor svojega laburističnega podmladka. Priznal je, da je številne žrtve petkovega streljanja tudi osebno poznal. Stoltenberg se je sicer že srečal s preživelimi in njihovimi sorodniki. Ob tem so v premierovi bližini aretirali nekega mladeniča, ki je imel v žepu nož.
Na eksplozijo v Oslu in streljanje na otoku Utoya sta se odzvala tudi najvišja predstavnika krščanskih cerkva na Norveškem in dejala, da sta pretresena ter žrtvam in njihovim svojcem izrazila globoko sožalje. Evangeličanska-luteranska Cerkev, ki ji na Norveškem pripada več kot 80 odstotkov prebivalcev, je tudi pozvala k molitvam.
Teroristična napada so ostro obsodile tudi številne države in mednarodne organizacije po svetu. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je izrazil šok, obsodil nasilje in izrazil sožalje norveški vladi ter družinam žrtev.
Na napad so se odzvali tudi v ZDA, Natu in EU in ga obsodili. Globoko pretresenost zaradi eksplozije je danes izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, "ostudno" dejanje nasilja pa je obsodil tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen.
Britanski premier David Cameron je izrazil ogorčenje nad "zlobnimi" napadi, obsodili pa so jih tudi voditelji Nemčije, Francije, Avstralije, Izraela, Kitajske, Japonske, Rusije, Avstrije in drugih.
Ogorčenje in pretresenost nad napadi so izrazili tudi slovenski predsednik Danilo Türk, premier Borut Pahor in ministrstvo za zunanje zadeve.
Ob tem je strokovnjak z Instituta za korporativne varnostne študije Denis Čaleta v izjavi za STA opozoril, da je terorizem globalen pojav in nobena država ni pred njim popolnoma varna. Čaleta poudarja, da dogodek na Norveškem jasno kaže, "da morajo biti službe varnostnega sistema in vsa družbena skupnost še kako pripravljeni in se zavedati, da lahko tak dogodek hitro nastane tudi v tako navidezno mirnem okolju, kot je denimo Slovenija", je opozoril Čaleta.
Norveška prestolnica sicer slovi kot simbol mednarodnih prizadevanj za mir, tam pa vsako leto tudi podelijo Nobelove nagrade za mir.