V izjavi slovensko-ameriškega sveta Cleveland/Ohio leta 2009 so člani predlagali, da se to uničeno pokopališče obnovi in postavi spomenik vsem padlim v boju za svobodno, samostojno in demokratično Slovenijo, a dogaja se prav nasprotno. Oblast na Slovenskem ne dovoli postavitve nagrobnega križa umrlim na »nepravi strani«. Ljubljanska občina je, kot je opozarjal nekdanji predsednik Nove slovenske zaveze Anton Drobnič, zahtevala celo odstranitev neznatnega in že oskrunjenega križa na tem edinem domobranskem vojaškem pokopališču: »Očitno se oklepa zločinskega ukaza povojnega ministra Zorana Poliča, da je treba grobove nasprotnikov zravnati z zemljo.« Štrovs meni, da bi bila lokacija na Orlovem vrhu najprimernejša za postavitev monumentalne osrednje kostnice žrtev komunizma, kamor bi prenesli posmrtne ostanke žrtev iz brezen na Kočevskem, okolice Ljubljane in na Notranjskem. Prepričan je, da bi bilo to veliko boljši »projekt« kot postavitev še enega spomenika v Ljubljani. Spomenik vsem žrtvam naj bi, vztraja ministrstvo za delo, na ljubljanskem Kongresnem trgu stal leta 2016. Za člana vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Mitja Ferenca bo ta spomenik le nova Potemkinova vas.
Na urejenih vojaških pokopališčih v Kranju, Ljubljani in Celju je pokopanih 7.000 nemških vojakov. Kako je to mogoče? Ker za koncesionarja pri prekopih in za finance skrbita Italija in Nemčija in ne Slovenija, odgovarja Ferenc. Italijanske vojake prepeljejo v kostnico v Redipuglii (Sredipolju) v Italiji. Ni odveč poudariti, da so vojaška pokopališča vojakov, padlih na slovenskih tleh med prvo svetovno vojno, urejena v skladu z mednarodnim vojnim pravom.