»Po prejemu obvestila ministrstva za zunanje zadeve, na katerem terminalu je mogoča prijava za let v Slovenijo, smo se potniki do tja peljali z avtobusom, ki na srečo ni bil poln, kljub temu je ena izmed potnic vztrajala, da njena prijateljica, ki je potovala z njo, stoji na varnostni razdalji. Glede na to, da je letališče v Madridu zelo veliko, je potovanje do terminala trajalo okoli petnajst minut.
Brez pregledov in testiranj
Prijava je bila hitra, potem je bilo treba čakati na letalo v čakalnici, kjer je bilo precej potnikov. Do leta je bilo okoli 45 minut, do letala smo se morali spet odpeljati z avtobusom. Čeprav je bil že povsem poln, so španski uradniki vztrajali, da vstopimo vanj. Nekateri potniki so zaradi tega postali vznemirjeni, poskušali so se zakriti in izogibati stikom, a so se uslužbenci letališča obnašali tako, kot da jim je vseeno. Tisti, ki smo še čakali na vstop, na srečo vanj nismo več mogli. Tako je po nas prišel naslednji avtobus, na njem pa nas ni bilo veliko, lahko smo sedli, kjer je kdo želel.
Tako na letališču kot pred vkrcanjem na letalo nismo imeli nobenih pregledov, tudi ne drži, da smo že v Španiji opravili testiranja, kot je bilo omenjeno v časniku Slovenske novice. Na letalu smo morali le izpolniti zdravniški list, med drugim smo morali navesti, kdo od bližnjih nam lahko po potrebi pomaga. Večina izmed nas je imela med letom maske, ne pa tudi rokavic, maske so imele tudi stevardese, ne pa vse.
Med okoli 45 potniki, ki so včeraj iz Madrida prišli v Slovenijo s humanitarnim letom, je bil tudi karikaturist tednika Reporter Vid Cerjak.
Zadrževanje izključno v sobah
Po prihodu v Slovenijo okoli polnoči, smo bili vsi preverjeni, vpisovanje potnikov v evidenco je trajalo skoraj uro in pol ali morda še več. Šofer avtobusa, s katerim smo bili odpeljani v Postojno, je bil v popolni zaščitni obleki, prav tako za popisovanje potnikov zadolžena oseba. Zaradi dolgotrajnega evidentiranja vsakega posebej, saj ministrstvo za to opravilo nima na voljo dovolj oseb, smo prispeli v Postojno šele v zgodnjih jutranjih urah, okoli četrte ure.
Vsi, ki smo nastanjeni po sobah - te nimajo balkonov, so pa okna, ki se lahko odpirajo - smo bili obveščeni, da ni dovoljeno sprehajanje po okolici hotela, ne priporočajo nobenih stikov z drugimi nastanjenimi, svetovali so nam, da naj se zadržujemo izključno v sobah, lahko jih zapustimo, če je res nujno. Danes zjutraj okoli 8. ure je bil pred vrata odložen zajtrk; kruh, šunka, sir, jabolko. Obroke bomo prejeli trikrat dnevno, svojcem je dovoljeno prinašanje dodatne hrane.«
Vid Cerjak je še povedal, da je to zanj že druga karantena. Prva je bila na Kanarskih otokih, kjer niso bili dovoljeni izhodi na prosto, razen v trgovino, lekarno. Kdor je bil slučajno zunaj, ga je takoj ustavil policist in pozval, da se mora vrniti v karanteno. Zagrožena kazen v primeru neupoštevanja poziva znaša na Kanarskih otokih od 800 do 2.000 evrov.
Šofer avtobusa, s katerim so jih odpeljali v Postojno, je bil v popolni zaščitni obleki, prav tako za popisovanje potnikov zadolžena oseba.
Cerjak je tudi pojasnil, da so bile informacije glede organizacije humanitarnih letov v domovino najprej nepopolne. Ni se vedelo, kdaj bodo leti (ura in dan), tudi ni bilo jasno, ali bo treba za let plačati ali bo brezplačen. Tako domneva, da sedem potnikov, ki bi morali leteti z letalom v Varšavo in od tam v Slovenijo, prav tako ni imelo zadostnih informacij glede višine plačila, kar je bil po njegovem mnenju razlog, da so odpovedali let.
Skupaj z dekletom nista bila prijavljena za ta let, sta pa bila o njem obveščena. Imela sta namreč najprej povratno karto za Madrid, vendar sta med bivanjem na Kanarskih prejela obvestilo, da leta ne bo. Tako sta poiskala novo možnost ter že plačala karto iz Pariza in od tam za Budimpešto z dne 31. marca 2020. Tudi za to letalo je bil odpovedan let, na povrnitev stroškov še čakata. Tudi let za Basel in od tam do Zagreba z dne 31. marca bo očitno postal misija nemogoče, zato sta se odločila za evakuacijski let iz Madrida.
