Oropal naj bi zlatarno, a obsojen je bil le za krajo avtomobila

Srbski državljan Petar Škoro bo tako moral za deset mesecev v zapor le zaradi ukradenega avtomobila, ki je bil sicer uporabljen za beg po ropu, poročajo mediji.

Roparji so draguljarno na ljubljanskem Mestnem trgu obiskali 3. februarja 2016. Moški, preoblečen v žensko, je pozvonil v predprostoru. Ko je prodajalka odprla, sta prihitela še dva roparja in s kladivi so začeli razbijati vitrine ter krasti dragocenosti. Ko so se roparji s 449.000 evrov vrednim plenom pognali v beg, je za njimi planil uslužbenec zlatarne, a so ga ustravili s strelom v nogo. Zbežali so do avtomobila, ki jih je čakal na Grudnovem nabrežju, nato pa izginili. Avtomobil, za katero se je izkazalo, da je bil nekaj dni prej ukraden v Kopru, so policisti našli zapuščenega v Vodicah, zgodbo povzema Dnevnik.

Do zdaj so na podlagi sledi policisti identificirali tri domnevno vpletene: Djordjeja Vostinića, Ivana Markovića in Petra Škora. Marković je na begu, Vostinić v zaporu zaradi ropa še ene zlatarne. Za Malalan mu še niso začeli soditi, navaja Dnevnik.

Škoro je tako prvi stopil pred sodnika, in sicer naj bi bil on tisti, ki je v avtomobilu čakal na pajdaše in jih po ropu tudi odpeljal. Škoro je to zanikal, a se je zapletlo, ker so njegove sledi našli na volanu, notranji ročici voznikovih vrat in parkirnem listku, poroča Dnevnik. Zagovarjal se je, da sta se z znancem iz Italije tiste dni res vsak v svojem avtu peljala iz Kopra proti Ljubljani. Italijanov avto naj bi si tudi sam želel preizkusiti in ga tako peljal del poti. Dejal je še, da je očitno v avtu pustil sledi, ni pa vedel, da bo uporabljen za rop.

A ta zagovor se je izkazal za iz trte izvitega, kajti forenzik je na glavni obravnavi po poročanju časnika razložil, da količina Škorovih sledi dokazuje, da je, preden so avto našli v Vodicah, zadnji sedel za volanom. Zato tako okrožni sodnik Radonjić kot tudi višji sodniki niso podvomili, da je ravno on odgovoren za odvzem tega vozila v Kopru.

Zataknilo se je pri ropu. Na zadnji glavni obravnavi so zaslišali mestnega redarja, ki je bil po naključju v bližini kaznivega dejanja. V Škoru je prepoznal roparja, ki je z desne strani sedel v avto - torej ne tistega, ki je sedel za volanom. Na podlagi tega pričanja je tožilstvo spremenilo obtožnico in v njej Škorovo vlogo, kar pa je vse skupaj obrnilo na glavo, povzema Dnevnik.

Prvostopenjski sodnik je razsodil, da ga po novi obtožnici ropa ne more obsoditi, saj je v nasprotju sama s sabo in tudi z dokazi. Na primer, če Škoro ni čakal za volanom, ampak je pozneje v avto sedel z leve, kje je potem vmes bil in kaj je počel, povzema časnik Dnevnik. Za to, da bi bil v draguljarni, po sodnikovem mnenju ni nobenih dokazov. Tudi tožilstvo je v obrazložitvi obtožnice zapisalo, da so vanjo vstopili trije maskirani, moški, ki ni bil Škoro, Marković in še ena neznana oseba. Sodnik je tako razsodil, da "čeprav vemo, da je kriv, ga nismo mogli obsoditi, ker smo vezani na obtožbo".

Tožilstvo se je pritožilo višjim sodnikom, češ da sodnikova odločitev ni bila pravilna, a se niso strinjali. Pritrdili so prvostopenjskemu sodniku, da je redar pričal pod vplivom člankov in fotografij, objavljenih v medijih in da je roparja zamenjal.

Kot navaja Dnevnik, je tožilstvo sicer po novem prišlo na dan s tezo, da je Škoro sprva čakal za volanom, a potem avto zapustil in se odpravil po mostu na drugo stran Ljubljanice. Potem ko so njegovi pajdaši začeli bežati in je zaslišal še policijske sirene, pa se je tudi sam spet pognal do avtomobila in se vanj usedel kot sopotnik. Toda po oceni sodišča so to zgolj nedokazana ugibanja, na katera pa obsodilne sodbe ni mogoče opreti.