Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta na današnjem prvem srečanju na dvorcu Trakošćan dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi - nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje. To sta povedala v izjavi po uro in pol dolgem pogovoru.
"Obstaja možnost, da še v letošnjem letu rešimo vprašanje, ki obremenjuje ta hip obe državi, to je vstop Hrvaške v EU in nadaljevanje pogajanj ter rešitev meje med državama," je dejal Pahor in dodal, sta s hrvaško premierko in sodelavci "okvirno našla pot za to, da bomo ob sedaj veliko bolj intenzivnem sodelovanju obeh zunanjih ministrov in tudi naju osebno, ne vedno pred kamerami, do jeseni to okvirno rešitev uskladili tudi s potrebnimi detajli".
Nekatera vprašanja ostajajo nerešena, vendar je tlakovana pot, "ki daje obema dovolj upanja, da bi letos prišli do rešitve, ki bo v nacionalnem interesu obeh držav in tudi v interesu EU za širitev na Zahodni Balkan", je še dejal slovenski premier, ki se je pred pogovori delegacij s hrvaško kolegico na štiri oči sestal na pogovoru, ki je trajal dobre pol ure.
Pahor je še menil, da bo z dobro voljo ter ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju omenjeno do konca leta mogoče doseči, tako da z optimizmom gleda v prihodnost in upa, da bo sodelovanje zunanjih ministrov in premierov v prihodnjih mesecih obrodilo sadove.
Kosorjeva je bila s pogovori, ki jih je označila za odprte, konkretne in konstruktivne, zelo zadovoljna. Kot je dejala, so "našli pot, po kateri bomo šli, okvir", saj sta se strani začeli dogovarjati o stvareh, ki so v interesu obeh držav. "Verjamem, da smo z današnjimi pogovori odprli novo stran pri reševanju trenutnih problemov in vprašanj," je bila prepričana.
V pogovoru je izpostavila strateški cilj Hrvaške, ki je končanje pogajanj z EU in vključitev v povezavo. Po njenih besedah si bodo vladi obeh držav in premiera v prihodnje prizadevali za dobrososedske odnose, saj gre za prijateljski državi, ki želita vložiti dodatne napore za rešitev nekaterih odprtih vprašanj. Kot je dodala, to delajo ne samo zaradi želje po vstopu Hrvaške v EU, ampak tudi "zaradi perspektive, ki jo na ta način gotovo odpiramo za države Jugovzhodne Evrope".
Po pogovoru na štiri oči premierov sta se sestali delegaciji, v katerih sta bila tudi oba zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković. Pogovori so trajali pol ure dlje od napovedanega. Podrobnosti o dogovorjenem okviru premiera nista povedala, po njunih kratkih izjavah pa ni bilo niti novinarskih vprašanj, čeprav se je na dvorcu blizu meje s Slovenijo zbralo več kot 50 predstavnikov sedme sile iz Slovenije in Hrvaške.
Premiera sta se sestala prvič, odkar je Kosorjeva po nepričakovanem odstopu Iva Sanaderja 7. julija nastopila položaj predsednice vlade. Gre tudi za njun prvi sestanek, potem ko so junija propadla polletna prizadevanja evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bi pomagal državama pri iskanju rešitve za vprašanje meje in s tem zastoja hrvaških pogajanj z EU, do katerega je prišlo zaradi prejudica v hrvaških pristopnih dokumentih. Bruselj in sedanje švedsko predsedstvo EU sta zatem Ljubljani in Zagrebu večkrat dala vedeti, da morata sedaj premisliti in se sama dogovoriti, kako naprej.
Poslanka SD Darja Lavtižar Bebler je v izjavi za STA kot zelo dobro ocenila dejstvo, da sta se Pahor in Kosorjeva srečala že tako kmalu po nastopu položaja hrvaške premierke in izrazila upanje, da to pomeni, da si Kosorjeva "aktivno želi iskati možnosti za razrešitev problema med državama". Izjave premiera in premierke po srečanju je označila za spodbudne, strinjala pa se je s tem, da se pogovori med vladama v tej fazi umaknejo očem javnosti obeh držav. Poudarila je, da je Slovenija še vedno zainteresirana za vstop Hrvaške v EU, upa pa, da je enako na hrvaški strani, ki je po njenem sedaj na potezi.
V imenu stranke Zares je srečanje komentiral Ivo Vajgl. Kot pozitivno je ocenil, da sta se premiera dogovorila o tem, da mora okvir za reševanje položaja, v katerem sta se znašli obe državi, vsebovati tako dogovor o nadaljevanju pogajanj o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, kakor tudi o rešitvi vprašanja o meji. "Jasno je, da teh dveh stvari danes ni več niti mogoče niti potrebno ločevati," je dodal poslanec v Evropskem parlamentu (ALDE/Zares).
"Za vse nas, ki nismo bili na Trakošćanu, velja, da lahko predvsem izrazimo zadovoljstvo, da je do tega, očitno bolj sproščenega, sestanka predsednikov vlad obeh držav prišlo in da je bilo to srečanje bolj podobno srečanju dobrih sosedov, kot smo bili doslej vajeni," je še povedal Vajgl, ki je do nastopa mandata evropskega poslanca bil tudi predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Dodaj je še, da je tudi zelo modro, da sta se premiera dogovorila, da bodo nadaljnja pogajanja in iskanje rešitev problemov potekala "brez pretiranega sodelovanja javnosti".
V stranki Desus so današnje srečanje med predsednikoma slovenske in hrvaške vlade pozdravili in menijo, da je potrebno, da se pogovori med Slovenijo in Hrvaško nadaljujejo, je za STA dejal predsednik Desusa Karl Erjavec. Izrazil je upanje, da bo srečanje prispevalo k zmanjšanju napetosti ter h krepitvi odnosov med državama.
V SLS so prav tako pozdravili današnje srečanje predsednikov slovenske in hrvaške vlade. "Prav je, da se pogovarjamo in poskušamo najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe državi," je v pisnem odzivu povedal vodja PS SLS Jakob Presečnik. Vendar pa, kot je opozoril, SLS pričakuje, da bo predsednik vlade "deloval v skladu s sklepom DZ o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato".
Kot je poudaril Presečnik, ga veseli, da se pogovori o slovensko-hrvaški meji nadaljujejo, saj je širitev EU na Zahodni Balkan tudi v interesu Slovenije. "Tudi v SLS si želimo čimprejšnje rešitve, ki pa mora biti v skladu z zavezujočim sklepom DZ, ki podrobneje opredeljuje, kaj je Slovenija nadzorovala ob osamosvojitvi, ko so slovenski organi izvajali pristojnosti, med drugim tudi v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi ter ko je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom," je sklenil Presečnik.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je medtem menil, da je bil današnji pogovor Pahorja in Kosorjeve "popolnoma brezplodno in nesmiselno dejanje", saj se po njegovih besedah s Hrvati, ki "ne spoštujejo nobenih svojih načel, nimamo kaj pogovarjati". Kot je dejal v izjavi za STA, bi bilo srečanje plodno le, če je Pahor med pogovorom odprl vprašanje izvedbe referenduma o enotni Primorski. Tega je v sredo predlagal Jelinčič.
V SDS so za STA izrazili pričakovanje, da bo predsednik vlade Borut Pahor predsednike parlamentarnih strank obvestil o dogovoru na srečanju s hrvaško kolegico Jadranko Kosor, takrat pa se bodo tudi najbrž odzvali. Iz LDS pa so sporočili, da danes ne bodo komentirali srečanja predsednice in predsednika vlad Hrvaške in Slovenije.
