Opozicija proti političnemu spodkopavanju avtonomije RTVS

V LMŠ, SD, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev so kot predlagatelji pripravili sedem sklepov, s katerimi bi vodstvo zavoda denimo pozvali, naj pri imenovanju oseb na vodilna delovna mesta upošteva veljavno zakonodajo in večinsko mnenje novinark in novinarjev, znova pa naj bi tudi vzpostavilo demokratične standarde in dialog z zaposlenimi pri pripravi sprememb temeljnih predpisov Radiotelevizije Slovenija (RTVS).

Želeli so tudi pozvati vlado, da takoj preneha izvajati pritisk na uredniško neodvisnost in institucionalno avtonomijo RTVS in znova vzpostavi pogoje za neodvisno delo novinark in novinarjev. Njen urad za komuniciranje pa naj bi nemudoma prenehal metodološko nestrokovno analizirati poročanja RTVS, saj to vidijo kot nedopusten poseg izvršne veje oblasti v neodvisno in avtonomno delovanje javnega servisa.

Nadzorni svet RTVS naj bi DZ predložil ugotovitve v zvezi z očitki zaposlenih na RTVS o samovoljnih ravnanjih, diskreditacijah zaposlenih in politično motiviranih kadrovskih spremembah vodstva RTVS. Programski svet RTVS pa bi pozvali k nepristranskemu in strokovnemu delu v skladu z zakonom o RTVS.

Nadalje bi ministra za kulturo Vaska Simonitija pozvali k javni opredelitvi do stanja na RTVS, ki je po njihovi oceni nevzdržno in vodi v centralizacijo moči in ustvarjanje pogojev za politično instrumentalizacijo javnega servisa.

Na seji so o vsakem sklepu glasovali posebej, vsakokrat pa je bilo proti sprejetju sklepa devet poslancev, medtem ko jih je bilo sedem za.

Po besedah Lidije Divjak Mirnik iz LMŠ kot predstavnice predlagateljev želijo preprečiti, da bi javna RTV postala državna, saj gre za institucijo posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, pomembno za identiteto slovenskega naroda.

Predsednica sveta delavcev RTVS Petra Bezjak Cirman je dejala, da je čas, da se politika povsem umakne iz javnega zavoda. Izrazila je upanje, da bodo pri pripravi novega zakona o RTVS slišani tudi predstavniki zaposlenih. Po veljavni ureditvi so zdaj denimo v 29-članskem programskem svetu zavoda le trije predstavniki zaposlenih, je povedala.

Predstavniki društva in sindikata novinarjev ter novinarskih sindikatov in aktivov v zavodu pa niso bili navzoči, ker so ocenili, da seja v tem predvolilnem času ne bo prispevala k rešitvi problemov.

Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough je zatrdil, da v zavodu ostro obsojajo vse politične pritiske, pa naj bodo usmerjeni na novinarje ali na predstavnike vodstva. "Pred njimi ne bomo nikoli klonili," je zagotovil.

Predsednik nadzornega sveta RTVS Borut Rončević je poudaril, da ga pri njegovem delu nikoli ni usmerjal noben predstavnik oblasti.

Predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič pa je sklicano sejo razumel kot politični pritisk na javno RTVS. O političnih pritiskih na zavod za potrebe politične kampanje je ta teden obvestil Evropsko komisijo v okviru pogovorov, ki jih opravljajo pri pripravi poročila o vladavini prava v Sloveniji, je povedal.

V razpravi je Maša Kociper iz SAB dejala, da si vsak avtokratski sistem oz. voditelj z avtokratskimi tendencami skuša podrediti medije, da se izogne kritiki. "Take tendence ima od nekdaj tudi aktualni premier Janez Janša," je poudarila.

Poslanka SDS Elena Zavadlav Ušaj pa je medtem dejala, da se program na RTVS zdaj skuša uravnotežiti. "A je takoj revolt," je bila kritična. Po njenem prepričanju so očitki, da se skuša spodkopavati javno RTV, laži.