Stevanoviću očitajo kršenje ustavnega reda, ko DZ z nepotrditvijo dnevnega reda izredne seje ni odredil opozicijskih preiskovalnih komisij in je tudi sam glasoval proti dnevnemu redu.

Glavni razlog za takšen manever opozicije je dogajanje okoli ustanovitve opozicijskih preiskovalnih komisij DZ o Black Cube in o obvodnem financiranju strank. DZ je namreč dvakrat zapored zavrnil dnevni red izrednih sej, na katerih bi ustanovili omenjeni preiskovalni komisiji. Proti dnevnemu redu sej DZ je poleg koalicije glasovala Resnica, tudi Stevanović.

Stevanović je dogajanje pojasnjeval s tem, da v Resnici menijo, da bi morali vsako izmed zahtev umestiti na svoj dnevni red. Kot je zagotovil, s parlamentarno preiskavo o Black Cube nimajo težav, glede preiskovalne komisije o financiranju strank pa ne vidijo razloga, "zakaj ne bi preiskovali vseh strank".

Na komisiji DZ za poslovnik so se ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj strinjali, da je ustavna in poslovniška določba, ki pravi, da DZ mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev, jasna. Koalicija in Resnica pa s svojim ravnanjem kršita to določbo.

Med povodi za predlog za Stevanovićevo razrešitev naj bi bilo sicer tudi dogajanje okoli poslanca Resnice Borisa Mijiča.

To bo 11. predlog za razrešitev predsednika DZ, vsi poskusi so bili sicer neuspešni. Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov.