Katarina Kresal se ne spomni, ali je srečala morebitnega nemškega kupca Dela Floriana Felsa, s katerim naj bi se istočasno mudila na konjskih dirkah v St. Moritzu. Okoli Dela v tem trenutku kroži več tujih interesentov, novinarji pa se bojijo za svoje službe, saj bo tujec, ki bo kupil zadolženo podjetje, bržkone oklestil delovno silo.
Te dni se bo iztekel drugi rok za neobvezujoče ponudbe za nakup Dela. Pričakovati je, da bodo tudi tokrat ponudbe oddali švedska družba Bonnier, švicarsko-nemška korporacija Ringier Axel Springer Media ter nemški medijski menedžer Andre Warnecke skupaj z dvema podjetnikoma. Prva dva ponudnika naj bi si finančno poslovanje Dela ogledala pred kratkim (v Bonnierjevi delegaciji naj bi bil tudi Peter Frankl, prvi človek Financ), Warnecke pa se je kot nekdanji svetovalec uprave Dela s tem seznanil že prej.Vse tri ponudbe naj bi bile za Pivovarno Laško, ki prodaja Delo, zanimive že v prvem krogu, vendar so pričakovali višjo kupnino. Po neuradnih podatkih naj bi za Delo ponujali največ 18 milijonov evrov, najvišjo ceno pa naj bi ponudili Švicarji in ne Švedi, kot smo na začetku poročali. Korporacija Ringier Axel Springer Media naj bi bila, kot je neuradno slišati, tudi favorit vodstva Dela, Pivovarne Laško in vlade, čeprav bo težko ponudila več kot 20 milijonov evrov za tako zadolženo podjetje, kot je Delo.
Tudi če uspe prodaja Večera, ki bi Delu prinesla 9,25 milijona evrov, ostane več kot sedem milijonov dolga. In se čeprav Slovenske novice še vedno prodajajo fantastično, to ne odtehta izgube, ki jo ustvari časopis Delo.
Druga težava je v tem, da je strategija švicarsko-nemške korporacije nakupovanje tabloidnih časopisov po nekdanji Vzhodni Evropi, zato so se menda na začetku zanimali zgolj za Slovenske novice, ker pa se Delo prodaja v celoti, so oddali ponudbo za celoten paket. Zato se zastavlja vprašanje, kakšne načrte imajo v resnici z največjo slovensko časopisno hišo.
Po naših podatkih naj bi predsednik uprave RASM, Florian Fels, 21. februarja obiskal Roberta Šego, podpredsednika nadzornega sveta Dela, dan pozneje pa naj bi Felsa v Švici obiskal slovenski medijski poznavalec, katerega naj bi spraševal glede možnosti racionalizacije delovnih mest v Sloveniji. Sodeč po tem bi morali biti novinarji Dela precej v skrbeh za svoje službe, saj s Švicarji ni šale.
Obstaja tudi možnost, da bi obdržali Slovenske novice, Delo pa prodali naprej. Zanj naj bi se zanimalo omrežje okoli Katarine Kresal, ki naj bi se v zvezi s tem že pogovarjala s predstavniki švicarsko-nemškega koncerna. Po neuradnih podatkih naj bi se predsednica LDS s predstavniki RASM srečala že pred letom dni v St. Moritzu na znameniti prireditvi White Turf med ogledom konjskih dirk.
S kom natančno se je srečala, naši viri ne vedo, predvidevajo pa, da je bil tam tudi prvi človek korporacije Florian Fels. Ta naših vprašanj v zvezi z usodo Dela in srečanjem s Kresalovo ne komentira: »RASM je novoustanovljena medijska družba, zgrajena na rasti in digitizaciji. Ker ne razkrivamo internih podrobnosti naših poslovnih dejavnosti ali komentiramo govoric, vam ne morem zagotoviti dodatnih informacij.« Notranja ministrica pa je na naše vprašanje, ali se je srečala s Florianom Felsom oziroma katerim drugim predstavnikom te medijske hiše, po svoji tiskovni predstavnici Petri Škofic odgovorila: »Ministrica se ne spomni, da bi ga kje srečala.«