Dodatna analiza ozadij vplivnih mrež pokaže, da gre v glavnem za denar. Mnenja o omrežjih se razlikujejo. Nekateri menijo da so nujna in neškodljiva. Ekonomist Matej Lahovnik verjame, da se razpasejo zlasti ob šibkih vladah, bolj ko je vlada šibka, večji je vpliv omrežij. Sociolog Urban Vehovar pa je prepričan da so izjemno škodljiva, ker iz politične in gospodarske arene izrivajo poštene, etične igralce in do skrajnosti izkrivljajo tržna načela. Zato je, pravi, nujen obračun s tistimi omrežji, ki obvladujejo strateške vire moči v državi, kamor sodi tudi NLB. Poglejmo nekaj primerov omrežij in ugotovili bomo, da gre pri vseh zgolj za denar.
Vzemimo za primer enostavno »družinsko omrežje«, na primer bivšega šefa Agencije za varstvo konkurence Andreja Kraška in njegove partnerke iz znane odvetniške pisarne, ki je »slučajno« veljala za eksperta na področju konkurence. V bistvu gre za denar.
Nekoliko bolj kompleksna so »adhoc interesna omrežja«. Lep primer je mreža bivših bančnikov iz Hypo banke, ki so ob pomoči Hilde Tovšak spletli sistem, povezan z donosnimi gradbenimi posli, ki bi mu lahko rekli tudi osebno bogatenje.
Priljubljena medijska tema so tudi omrežja z ideološkimi ozadji, leva in desna. Nekatera med njimi so znana in veliko bolj izpostavljena: Forum 21, Zbor za republiko. Druga so bolj skrivnostna in manj prepoznavna: oldboysi, strici iz ozadja, prostozidarji… A menda zato niso nič manj vplivna tudi v poslovnem okolju. Ravno nasprotno, ker vplivajo na odločevalce v samem vrhu slovenske politike in gospodarstva. Spet gre za denar.
Najbolj učinkovita in kompleksna pa so»dolgoročna interesna omrežja«, kakršna spletejo znane storitvene družbe kot sta agencija Pristop ali pa advokatska pisarna Aleša Rojsa. Ker gre za bolj sofisticirane oblike, si poglejmo ta dva primera. Pristop je uspešen pod vsemi vladami, levimi in desnimi, že 20 let. Nekdo bi rekel, da je pač dobra firma. Tisti, ki verjamejo v omrežja, pa bi rekli, da pač spleta odnose z vsemi.
Na podoben način je tudi advokat Rojs vpet v najpomembnejše slovenske posle. Pred kratkim smo ga v zgodbi Perutnine Ptuj srečali na »vseh straneh« (SIJ, Perutnina, dr. Glaser). Pred desetletjem je enako vlogo igral v telekomunikacijah, ko je praktično istočasno bil dober tako z Mobitelom kot s Tušmobilom. Njegova pisarna je menda celo zastopala manjšinske lastnike Tušmobila v času, ko je Tušmobil pridobil brezplačne UMTS frekvence.
V zgodbi se je pojavila skrivnostna nizozemska družba, za katero se je govorilo, da so jo ustanovili Slovenci in je v manj kot letu dni kupila in spet nazaj prodala 49-odstotni delež v Tušmobilu. Dvojni posel z dvojno provizijo. Tudi za zastopnike seveda. Ponovna potrditev, da gre pri vsem skupaj samo za denar.