Mag. Igor Omerza ocenjuje, da je uničena večina slovenskega udbovskega gradiva. »Za ta genocid nad arhivsko dokumentacijo ni nihče odgovarjal,« je dejal. Pojasnil je, da je »7. marca 1990 Ivan Eržen, zadnji načelnik slovenske tajne politične policije in eden izmed glavnih organizatorjev procesa JBTZ, ukazal masovno uničenje udbovskega gradiva«. Rok je bil do 1. aprila 1990, kar je pomembno, če vemo, da so bile 8. aprila volitve. »7. maja 1990 je ekipa tednika Mladina ujela enega izmed številnih uničevalnih dokumentacijskih konvojev pred vhodom v papirnico Količevo,« je še pojasnil.
Spomnil je na arhivski zakon iz leta 2006: »Duh zakona iz leta 2006 je bil jasen: popolna odprtost z varovanjem osebne integritete tistih, katerim je življenje uničil zavrženi režim«.
»Vse se je spremenilo, ko sem leta 2010 objavil knjigo Edvard Kocbek – os. Dosje št. 584, kjer sem pokazal slovenski javnosti, da je kljub enormnemu uničenju udbovskega gradiva še ostalo toliko dokumentacije, da se da narediti solidna anatomija delovanja propadlega režima in njegove udarne udbovske pesti,« je dejal mag. Omerza.
»24 let po uničevanju dopolnitve arhivskega zakona iz leta 2006 močno otežujejo vpogled javnosti v udbovske ostanke, ki so preživeli ta uničevalni cunami in tudi v partijski dela arhiva, arhiv SZDL, tožilski del arhiva itd.,« je opozoril publicist in pojasnil: »Zakon zapoveduje splošno anonimizacijo občutljivih osebnih podatkov in hkrati širi vsebine, ki bodo v okrnjeni obliki na voljo vsem uporabnikom in javnosti. Ob pozitivnem širjenju formalno odprtih vsebin pa sedaj zakonske spremembe te vsebine dejansko zapirajo«. Po njegovih besedah »duh zakona sedaj ni več popolna odprtost s počrnjevalnim zadržkom. To lahko uporabnik sicer premaga s prošnjo in odobritvijo arhivske komisije toda nove zakonske spremembe silno zaostrujejo odobritvene pogoje«.
Čehi, ki imajo popolnoma neomejen dostop do dokumentov svojega propadlega režima pravijo: »Kdor ne pozna svoje preteklosti, je preklet v to, da jo bo ponovil«. Zakoni bi se po besedah mag. Omerze morali »pisati za daljše obdobje in uporabniki arhivskih gradiv ne bi smeli biti odvisni od vsakršne kadrovske sestave vlade in arhivske komisije«. »Te zakonske spremembe pomenijo velik korak nazaj v proučevanju in razumevanju bivšega propadlega socialističnega režima, zato podpiram referendum, ki bi preprečil uveljavitev arhivskih sprememb,« je sklenil publicist mag. Igor Omerza.