Ohlajanje v Nemčiji že občutijo slovenski dobavitelji nemških proizvajalcev vozil

Statistični podatki iz Nemčije že nekaj časa kažejo na ohlajanje rasti, upad so v zadnjih mesecih beležili med drugim pri industrijski proizvodnji in industrijskih naročilih ter zunanji trgovini.

"Vrsto zaporednih let smo opažali rast in pričakovano je bilo, da se bo gospodarska rast enkrat umirila," je v sredo ob robu Dneva slovensko-nemškega gospodarstva na Bledu za STA povedala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen in dodala, da opažajo določene znake ohlajanja nemškega gospodarstva.

Izpostavila je več zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na dogajanje v gospodarstvu, od brexita do napovedanih davkov s strani ZDA. "V regiji in svetu je kar nekaj negotovosti, ki nekoliko vplivajo tudi na nemško ekonomijo," je povedala in dodala, da trenutno znake ohlajanja opažajo predvsem na področju strojne industrije, saj v času negotovosti ni toliko investicij.

Rantznova ocenjuje, da slovenskih podjetij ohlajanje nemškega gospodarstva še ni močno prizadelo, opažajo pa vpliv v avtomobilski industriji, torej predvsem pri podjetjih, ki so dobavitelji nemških proizvajalcev vozil. Hkrati je to sicer prineslo zmanjšanje težav pri iskanju delavcev, saj je anketa pokazala, da je vrhunec pomanjkanja kvalificirane delovne sile v tej panogi v Sloveniji že mimo.

Čeprav Rantznova ne pričakuje, da Nemčijo čaka takšna gospodarska kriza kot pred leti, pa te možnosti ne izključuje. Kako se bodo stvari odvile, je po njenem mnenju odvisno tudi od brexita in od razvoja transatlantskih odnosov med Evropo in ZDA, medtem ko je avtomobilsko industrijo zaenkrat prizadelo predvsem notranje prestrukturiranje.

"Ta industrija je vedno v prvi liniji in je na takšna nihanja dobro pripravljena," je sicer prepričana Rantznova. Po njenem mnenju je tudi večina držav pozorna na kazalnike in dobro pripravljena na umiritev gospodarstva, zato ponovitev zgodbe izpred desetih let ni verjetna.

Nekateri dobavitelji nemški industriji opažajo upad naročil, najbolj na segmentu avtomobilske industrije. Kot pravijo v enem od njih, so naročila sicer še vedno razmeroma visoka, se pa vsak teden opazi nižanje dolgoročnih potreb pri kupcih. Pričakujejo sicer, da bo se bo upadanje nadaljevalo do konca poletja, nato pa bi lahko sledilo ponovno povečano povpraševanje.

V TPV Group, ki kot dobavitelj deluje na nemškem trgu avtomobilske industrije, ne opažajo večjega ohlajanja nemškega gospodarstva. "Že od jeseni se čuti nekaj zmanjšanja, ampak ne gre za nič drastičnega," je za STA ob robu nacionalne konference na temo internacionalizacije v sredo na Brdu pri Kranju povedal prvi mož skupine Marko Gorjup. "V podjetju smo se prilagodili, ves čas spremljamo, kaj se dogaja, in smo optimisti, da bi se znalo stanje v drugi polovici leta vseeno malo stabilizirati," je pojasnil.

Na vprašanje, ali se torej ne obeta drastičen upad naročil, Gorjup odgovarja: "To je vprašanje za milijon dolarjev." Informacije, ki jih dobivajo od kupcev, zaenkrat ne kažejo na to. "Pripravljeni pa smo na vse situacije in ves čas spremljamo vsa tveganja," je zagotovil.

Ob dnevnem spremljanju stanja se v TPV tudi veliko pogovarjajo z zaposlenimi. "Treba se je veliko pogovarjati z ljudmi, saj morajo pri varčevalnih ukrepih sodelovati vsi - da to niso trde metode, ampak da skupaj naredimo čim bolj učinkovito zgodbo," je še dodal sogovornik.

Na področju graditve objektov ohlajanja še ne čutijo, je medtem v sredo na Brdu pri Kranju za STA povedal direktor družbe Rem Trebnje, ki proizvaja modularne montažne objekte in bivalne kontejnerje, Igor Kastelic.

"V naši panogi ohlajanja ne občutimo. V prvem četrtletju smo imeli za okoli 15 odstotkov višje prihodke kot lani, naš glavni trg je nemški. Tudi za prihodnje imamo naročila zapolnjena in se bolj ukvarjamo s prezasedenostjo proizvodnje," je dejal. "Trenutno kakšnih informacij naših strank, da bi v prihodnjih mesecih lahko prišlo do zmanjšanja naročil, nimamo."

Kastelic o tem, ali in kako se pripravljajo na morebiten upad, pravi, da so že ob krizi leta 2009 začeli širiti nabor strank. "Ni nam sicer še uspelo razpršiti trgov, še vedno je naš največji Nemčija, imamo pa zelo veliko kupcev z različnih področij - od javnih objektov, kot so vrtci in šole, do komercialnih projektov. Glede na različno namembnost naših objektov ocenjujemo, da morebitne krize ne bi občutili tako, kot smo jo leta 2009," je dodal.

Direktor družbe Lumar IG, ki med drugim izdeluje montažne pasivne hiše, Marko Lukić je na dogodku družb PwC Svetovanje in KD Skladi marca v Ljubljani povedal, da imajo naročil za leto in pol ter da so morali zaradi polnih zmogljivosti nekatera odpovedati. "Res pa delujemo v gradbeništvu, kjer so cikli daljši. Zadnji pademo v krizo in tudi zadnji iz nje izidemo," je opozoril.