Ograja na južni meji naj bi bila odstranjena do konca leta

Slovenija ima na meji z Hrvaško trenutno 135.372 metrov panelne ograje in 60.595 metrov rezilne žice, ki pa so jo postopno nadomeščali s panelno ograjo, so na vprašanja STA navedli na ministrstvu za notranje zadeve. Za nabavo in postavitev žične ter panelne ograje je država do zdaj namenila 23,25 milijona evrov, za vzdrževanje pa še okvirno 3,6 milijona evrov.

Nova notranja ministrica Tatjana Bobnar se je že med predstavitvijo ministrske kandidature na matičnem odboru DZ zavzela za odstranitev tehničnih ovir z južne meje, "da nihče več na tej poti ne umre". Kot je tedaj napovedala, bi nadzor med drugim nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba. V reševanje migrantske problematike želi vključiti civilno družbo, nevladne organizacije in tudi lokalno skupnost.

Za odstranitev ograje je sicer potrebno javno naročilo, na katerem se izbere izvajalec del. Glede na to, da so postopki še v pripravi, pa na notranjem ministrstvu podrobnejših informacij glede tega še niso mogli posredovati.

Ograjo so postavljali v treh fazah

T. i. tehnične ovire so na južni meji postavljali v treh fazah. Za nabavo in postavitev je bil sprva, še v času vlade Mira Cerarja, pristojen Zavod za blagovne rezerve RS. Drugo fazo, ki je padla v čas vlade Marjana Šarca, je vodilo ministrstvo za javno upravo. Zadnjo, tretjo fazo, pa izvršuje ministrstvo za notranje zadeve, ki je zadevo prevzelo v času vlade Janeza Janše.

Rezilno žico je po celi dolžini po usmeritvah notranjega ministrstva postavljalo ministrstvo za obrambo. To je zadolženo tudi za njeno vzdrževanje in odstranjevanje, pomaga pa tudi pri vzdrževanju panelne ograje, so za STA pojasnili na obrambnem ministrstvu.

Za vzdrževanje tehničnih ovir so sicer tudi pristojne posamezne policijske uprave v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Novem mestu, Ljubljani oziroma Kopru. V namen izvedbe košnje, poseka in odstranitve lesa ob ograji sta z izvajalcema Miha Doles s. p. in Mensel sklenjena okvirna sporazuma za dobo treh let. Po okvirnih sporazumih je za vzdrževalna dela namenjenih 3,6 milijona evrov.

Cena v različnih fazah različna

V prvi fazi je panelno ograjo po izboru zavoda za blagovne rezerve postavljalo podjetje Minis. Za celoten nakup žičnate ograje je zavod porabil sedem milijonov evrov, za nabavo panelne ograje pa še 6,75 milijona evrov. Koliko je stal tekoči meter ograje, na zavodu za STA niso navedli, glede na 65 kilometrov dobavljene ograje in omenjene stroške, pa bi po preračunu STA tekoči meter panelne ograje s postavitvijo zavod stal 103,84 evra. Podatki o količini ograje so razvidni iz dokumentov, ki jih zavod objavil septembra 2019. Za podjetje Minis je sicer sodišče leta 2019 ugotovilo, da je državi zamolčalo svoje davčne obveznosti, zato so mu za pet let prepovedali sodelovanje pri javnih naročilih.

V drugi fazi je bilo za postavitev 40 kilometrov panelne ograje pristojno ministrstvo za javno upravo. Zakaj, sami ne komentirajo, šlo je namreč za odločitev vlade Marjana Šarca. Časnik Delo je septembra 2019 poročal, da je po neuradnih informacijah do prenosa prišlo, da bi država ograjo kupila po drugačnem postopku, ki poteka brez tajnosti, preprosto, hitro in transparentno. Ministrstvo za javno upravo je takrat vodil Rudi Medved, ki je spadal v kvoto stranke LMŠ.

Ministrstvo za javno upravo je za drugo fazo izgradnje ograje izbralo srbsko podjetje Legi-SGS, dokumentacijo za posel pa je vložil Teodor Goznikar, je julija 2019 poročal POP TV. Na ministrstvu naj bi bili takrat precej presenečeni, ko so v srbski dokumentaciji zagledali slovensko ime, so dodali na POP TV. Gre sicer za nekdanjega vidnega člana SNS, ki ga je policija osumila pošiljanja grozilnih pisem članom vlade lansko jesen. Prvak SNS Zmago Jelinčič se je od njega takrat sicer distanciral, Goznikar pa je vpletenost zanikal.

Za postavitev 40 kilometrov začasnih tehničnih ovir na meji z Republiko Hrvaško je bilo po podpisani pogodbi namenjenih 4.557.693,08 evra. Izvajalec je dela zaključil v skladu s sklenjeno pogodbo, do konca leta 2020. Postavljenih je bilo 39,874 kilometra začasnih tehničnih ovir in v ta namen porabljenih 4.271.054,12 evra. Ministrstvo je tako porabilo 286.638,96 evrov manj od sredstev, ki so jih imeli na razpolago po sklenjeni pogodbi, so za STA nanizali na ministrstvu. Po njihovih navedbah je cena za tekoči meter panelne ograje v drugi fazi znašala okoli 107,11 evra.

Pristojnost za tretjo fazo postavitve panelne ograje je nato dobilo ministrstvo za notranje zadeve, saj to upravlja z mejnimi prehodi in vsemi aktivnostmi na meji, so tedanjo odločitev za STA pojasnili na tem ministrstvu. Postavitev v dolžini 51 kilometrov izvaja podjetje Maxi Bau, ki pa je za podizvajalca vzelo podjetje Legi-SGS, torej podjetje, ki je posel dobilo v drugi fazi.

Meter panelne ograje v tej fazi stane 105,22 evrov z DDV, po pogodbi je za celotno fazo predvidenih 5,3 milijona evrov, do konca aprila pa je bilo realiziranih 73,19 odstotka pogodbene vrednosti, so pojasnili.

Stroški ministrstva za notranje zadeve za postavitev panelne ograje so od leta 2015 do konca aprila letos znašali 2.964.916 evrov, stroški vzdrževanja v tem obdobju pa še dodatnih 1.494.358 evrov.

Odločitev za ograjo na meji ob množičnih migracijah leta 2015

Odločitev za postavitev ograje na južni meji sega v jesen 2015, ko je bila Evropa, s tem pa Slovenija, ki leži na t. i. balkanski poti, priča množičnim migracijam. Tedanji premier Miro Cerar je 22. oktobra 2015 napovedal, da bo vlada spričo begunske krize storila vse, kar mora, da zavaruje državo, vključno s postavitvijo ograje na meji, če ne bo skupne evropske rešitve. Tri tedne pozneje, 11. novembra, je Slovenska vojska na meji s Hrvaško na območju Rigonc in Gibine začela nameščati bodečo žico.

To so najprej postavili v Posavju in Pomurju, ob obljubah, da bo država ograjo umaknila takoj, ko bo migrantski tok usahnil, pa tudi v Beli krajini, na Ilirskobistriškem in v Istri.

Lokalni prebivalci so ograjo, mnogokrat postavljeno ob rekah ali sredi polj in njiv, pospremili z velikim negodovanjem in opozorili, da onemogoča vsakdanja opravila, ločuje povezane skupnosti in škoduje turizmu ter gospodarstvu, hkrati pa ogroža življenje divjadi. Ponekod so jo pospremili tudi s protesti.

Zaradi ograje so bili znova povišani tudi toni med Slovenijo in Hrvaško, ki je z več notami zahtevala njeno odstranitev. A zaradi slabih izkušenj s Hrvaško, skrbi, da bi lahko Nemčija in Avstrija začeli prebežnike zavračati, pa tudi poznejših groženj, da bi Turčija lahko odprla meje za številne prebežnike proti Evropi, se slovenska vlada doslej za umik ograje ni odločila.