908475_154-hitra_cesta_rebrnice Svet24.si

»Dvajset let sem prevoznik, a česa takega še ...

nevihta, obala, izola Svet24.si

Na jadranski obali bo zavladala močna burja, ...

rt konj smokvica vela rogoznica Necenzurirano

Našli smo lastnika jahte, ki jo je potopil pijani...

marjan podobnik-SASO RADEJ006 Reporter.si

Podobniku so grozili z likvidacijo: »Vredni ste ...

celje Ekipa24.si

V Celju nogometni vročinski val, pred tekmo vseh ...

botri, lokacija, snemanje Njena.si

Botri: Črpalka in restavracija tik ob Sloveniji

damir krznar celje af Ekipa24.si

"Imam ogromen glavobol!" Celjani pred drugim ...

Slovenija

Ofenziva na RTV

Deli na:

Vodstvo, programski in nadzorni svet RTV Slovenija v pismu predsednikom republike, vlade, DZ in DS pojasnjujejo, da ne nasprotujejo kritiki, ki mora sloneti na dokazljivih dejstvih, ampak poniževanju in zmerjanju vseh tistih, ki so se trudili, da bi program RTVS zadovoljil kar največ državljanov in plačnikov obveznega RTV prispevka.

Vodstvo, programski in nadzorni svet RTV Slovenija v pismu predsednikom republike, vlade, DZ in DS pojasnjujejo, da ne nasprotujejo kritiki, ki mora sloneti na dokazljivih dejstvih, ampak poniževanju in zmerjanju vseh tistih, ki so se trudili, da bi program RTVS zadovoljil kar največ državljanov in plačnikov obveznega RTV prispevka.

"Po neuspelih poizkusih kriminaliziranja delovanja vodstva RTVS in programskega in nadzornega sveta RTVS smo priča novim izpadom," so zapisali generalni direktor RTVS Anton Guzej, predsednik programskega sveta Stane Granda in predsednik nadzornega sveta Franc Orešnik. Kot so pojasnili, je poleg težkih finančnih razmer največja objektivna ovira pogosto utemeljenim kritikam tudi velika različnost okusov, ki izvira iz različnih estetskih kriterijev ali političnih prepričanj.

Programski svet po njihovih besedah sestavljajo poleg predstavnikov parlamentarnih političnih strank predvsem pripadniki civilne družbe. Med njimi so predstavniki manjšin, verskih skupnosti, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in drugih civilnih združenj.

Veliko članov programskega in nadzornega sveta RTVS ima najvišje akademske nazive ali pa so drugače uveljavljeni v slovenskem znanstvenem, kulturnem, družbenem in gospodarskem življenju, so zapisali. Ob tem so poudarili, da imajo pravico do dobrega imena. Poudarili so, da jih je kot ljudi z odkritimi mnenji, stališči in pogledi izvolil slovenski parlament.

"Za slovensko družbo je veliko nevarneje kot so sovražni govor, razpihovanje nestrpnosti in podobno enega nekdanjih članov nadzornega sveta RTVS (kar je po ustavi kaznivo in bi moralo biti zadeva uradnega pregona ustreznih slovenskih organov) dejstvo, da je bil omenjeni izpad očitno vnaprej koordiniran z eno izmed parlamentarnih strank, saj so govorjenje dveh nekdanjih članov nadzornega sveta RTVS takoj podprli njena poslanska skupina, ministrica za kulturo in njun propagandni 'stroj'," so v pismu poudarili Guzej, Granda in Orešnik.

Nizka raven politične kulture v RS je po njihovem mnenju dejstvo. "Zastrašujoče in za demokracijo nevarno pa je njeno poslabševanje ob očitnem vodenju in usmerjanju tovrstnih prizadevanj s strani ene vladnih parlamentarnih strank. S tem to postaja del uradne politike RS," ugotavljajo podpisniki pisma.

"Kot najodgovornejši politiki v Sloveniji ste posebno dolžni skrbeti za raven politične kulture in minimalne demokratične standarde, ki morajo zaščititi tudi delovanje civilne družbe," so zapisali v pismu predsedniku republike Danilu Türku, predsedniku DZ Pavlu Gantarju, predsedniku DS Blažu Kavčiču in premieru Borutu Pahorju.

Ob koncu so poudarili, da vsem štirim predsednikom slovenska ustava in druga zakonodaja, kot tudi evropski in ostali mednarodni standardi dajejo dovolj možnosti in mehanizmov, da zaskrbljujoče poslabševanje kulturno-političnih razmer v RS ustavijo. "Ustavna prisega ob prevzemu najodgovornejše funkcije v državi vas k temu zavezuje".

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je v odgovoru na pismo izrazil mnenje, da kritičen pogled na stanje v RTV v zadnjih letih odpira bogat prostor za izboljšave na področju kakovosti in aktualnosti programa, pa tudi na področja notranje organizacijske kulture, spoštovanja osebnosti in strokovnosti novinarjev.

Kavčič je spomnil, da se je državni svet z vprašanjem ravni politične kulture in medijev v preteklosti že večkrat ukvarjal. "Razprava o svobodi medijev je vedno dobrodošla in nujna za razvoj politične kulture," je zapisal. Izrazil je pričakovanje, da bodo zakoniti in legitimni napori "vseh neposredno pristojnih struktur" pripomogli k razvoju v zadovoljstvo gledalcev, poslušalcev in ustvarjalcev programov.

V Liberalni akademiji pa menijo, da je prav RTV Slovenija, delujoča na podlagi "Grimsovega zakona", bistveno pripomogla k padanju politične kulture. "Ne samo z oddajami v žanru Piramida, ki so legalizirale sovražni govor, ampak še z diskvalifikacijami tudi najvljudnejših kritikov prejšnje vlade, z zamolčevanjem dogodkov in javnih izjav, katerih zamolčevanje je bilo v prid vladi Janeza Janše in, ne nazadnje, s pritiski ter zastraševanji novinarjev," je zapisal predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn.

Po njegovih besedah se v Liberalni akademiji zavzemajo za čim prejšnjo spremembo zakona o javni RTV na strokovnih podlagah. Menijo, da je treba javno RTV vrniti javnosti.