V povezavi s tem na tem območju ne vodimo nobenih aktivnosti, sporočajo iz MNZ v odzivu na naš članek, ki je pravzaprav povzel informacije iz reportaže hrvaškega časnika Večernji list. Hrvati v njem pišejo, da naj bi v kratkem v Slovenijo prišli iz Nemčije deportirani migranti. Na MNZ poudarjajo še, da avtomatično vračanje prosilcev za mednarodno zaščito v določeno državo članico EU ni mogoče.
Objavljamo odziv MNZ:
Spoštovani,
danes ste na spletni strani www.reporter.si objavili prispevek Hrvati nas svarijo: V Slovenijo iz Nemčije prihaja val izgnanih migrantov, v katerem so navedene neresnične informacije. Zaradi objektivne obveščenosti javnosti vam v nadaljevanju skladno z 42. členom Zakona o medijih pošiljamo odgovor Ministrstva za notranje zadeve.
Zavedati se moramo, da Republika Slovenija ni prva država vstopa migrantov v EU. Dejstvo je, da so pred nami še druge države, med katerimi so tako države članice EU kot tudi tretje države, ki so ali kandidatke ali potencialne kandidatke za vstop v EU. Zato se ne samo od Republike Slovenije, ampak tudi od teh držav pričakuje, da bodo izpolnjevale svoje obveznosti in dolžnosti tudi na področju upravljanja z migracijami in zaščite meje. To pomeni, da je vsaka država dolžna izvesti postopke z migranti, med katere sodita tudi ustrezna registracija in obravnava teh oseb. Ob predpostavki, da vse države dosledno izvajajo svoje obveznosti, nihče ne more pričakovati, da bo Republika Slovenija tista, ki bi edina nosila breme migracijskega toka. Smo pa z vsemi ukrepi in preteklimi prizadevanji omejili število ilegalnih vstopov.
Izpostaviti velja, da migranti do Republike Slovenije, ki varuje zunanjo schengensko mejo, prihajajo prek zunanje meje EU. Nezakonite prehode je nujno ustavljati na zunanji meji EU. Za učinkovitejši nadzor na zunanjih mejah EU so se zavzeli tudi voditelji držav in vlad na zasedanju Evropskega sveta konec junija. Pri tem se zavedamo položaja Republike Hrvaške, ki varuje zunanjo mejo EU in je hkrati kandidatka za vstop v schengensko območje, ter ostalih držav na migracijski poti. Zato je nujno, da države članice EU in Evropska komisija pomagajo tudi državam Zahodnega Balkana in jim zagotovijo konkretno pomoč za soočanje z migracijskim pritiskom.
Dublinska uredba med drugim določa merila za ugotavljanje države članice, ki je odgovorna za obravnavo posamične prošnje za mednarodno zaščito. Ministrstvo za notranje zadeve je pristojni organ za izvajanje postopka za priznanje mednarodne zaščite, torej tudi za izvedbo postopka določitve odgovorne države za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito in izvedbo predaje osebe v odgovorno državo, če se ugotovi, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna druga država članica EU ali pristopnica k Dublinski uredbi. Zakon o mednarodni zaščiti v 51. členu določa, da se prošnja za mednarodno zaščito s sklepom zavrže, če se na podlagi meril, ki jih določa Dublinska uredba, ugotovi, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna druga država. S sklepom se tudi določi, katera država je pristojna za obravnavo prošnje in navede, da bo prosilec za mednarodno zaščito predan tej državi.
Poudarjamo, da avtomatično vračanje prosilcev za mednarodno zaščito v določeno državo članico EU ni mogoče. Pravila so jasno določena v Dublinski uredbi, ki velja za vse države članice EU in so jo dolžne spoštovati.
Informacije o tem, da smo na območju Šentilja postavili šotore, ki bi bili namenjeni sprejemu migrantov iz Nemčije, ne držijo. Pojasnjujemo, da v povezavi s tem na tem območju ne vodimo nobenih aktivnosti.
Lep pozdrav,
Sabina Langus Boc
Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za notranje zadeve