Ljubljanski odvetnik Radovan Cerjak, ki zastopa sindikat voznikov v Javnem podjetju Ljubljanski potniški promet v pravdah zoper to podjetje, je na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani naletel na sum klientelizma. V nenavadno velikem deležu zadev, ki jih je zoper LPP vložil na delovno sodišče v Ljubljani, je razsojala sodnica Mirjam Jaklič Petrovič. Zastopnica nasprotne stranke- LPP- pa je bivša sodnica na tem delovnem sodišču, odvetnica Vesna Šafar. Vsekakor že iz tega sledi okrnjen videz nepristranskosti sodišča, kar je nedopustno. Spore bi lahko reševalo tudi kakšno drugo delovno sodišče v državi in ne le ljubljansko.
Cerjak je zaradi nenavadne pogostosti dodelitve zadev sodnici Mirjam Jaklič Petrovič na predsednico sodišča Ano Jaklič (menda nista v sorodu) naslovil zaprosilo za vpogled v vpisnik prispelih zadev in način dodelitve le teh sodnikom. Predsednica sodišča je njegovo zaprosilo zavrnila, češ da zakon stranki takšne pravice ne dovoljuje.
Ko smo na Jakličevo naslovili vprašanje, kateri zakon ne dovoljuje vpogleda v vpisnik, se je v daljšem pojasnilu izgovorila, da ni podlage za vpogled v vpisnik, poleg tega bi se z vpogledom strankam omogočilo videti osebne podatke ostalih strank, razvidnih iz vpisnika, za kar ni podlage v zakonu. »Zgolj to je razlog, da odvetniku nismo dovolili vpogleda v vpisnik«, pravi predsednica.
Jakličevi očitno nekatere stvari niso jasne, ali pa se spreneveda: imena in priimki strank v postopku niso varovani osebni podatki, sodišča jih tudi sama objavljajo na spletu v razporedu obravnav. Kateri drugi osebni podatki naj bi bili problem, predsednica ni navedla, sicer pa so sodne obravnave javne in lahko odvetniki ter javnost vključno z novinarji tam tudi slišijo osebne podatke strank. Stvar odvetnikov je seveda, da osebnih podatkov v skladu z zakonom ne smejo zlorabiti.
Hkrati velja opozoriti na drugi odstavek 23. člena ustave, ki govori o pravici do sodnega varstva. V drugem odstavku stoji, da lahko sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom. Gre za načelo naravnega oziroma zakonitega sodnika, torej, da morajo biti zadeve sodnikom dodeljene v obravnavo po vnaprej določeni povsem naključni razdelitvi v skladu s sodnim redom.
V ustavi ni nikjer določeno, na kakšen način lahko stranka v postopku preveri, ali je bil res izbran naravni oziroma zakoniti sodnik, nobenega zakonskega pridržka ni glede te ustavne določbe. Pomeni, da se ustava v takšnih primerih lahko uporabi neposredno, kar predsednica sodišča Jakličeva odvetniku Cerjaku odreka brez verodostojne utemeljitve.
Če v ustavnem členu ni zakonskega pridržka, se ne more nihče, niti Jakličeva, sklicevati, da nekdo ne more uveljaviti neke pravice, češ da to ni urejeno z zakonom. S prikrivanjem vpisnika predsednica sodišča še poglablja dvom o nepristranskosti tega sodišča in naključnosti dodeljevanja zadev, o čemer bomo v nadaljevanju še podrobno poročali.
