V njih so namreč prepričani, da pri razdelitvi predsedniških in podpredsedniških mest v teh delovnih telesih niso upoštevali rezultatov volitev.

Poslanci so z 85 glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, s katerim so ustanovili tri odbore, in sicer do ustanovitve vseh delovnih teles. Danes ustanovljena delovna telesa so odbor za zadeve EU, odbor za zunanjo politiko in skupni odbor.

V poslanskih skupinah Svobode, SD ter Levice in Vesne so pojasnili, da ustanovitev omenjenih delovnih teles podpirajo, saj so se zanjo zavzeli že na posvetu začasnih vodij poslanskih skupin pred ustanovno sejo DZ. Kritični so bili do strank desne sredine, ki da so takrat nasprotovale ustanovitvi teh delovnih teles že na ustanovni seji DZ, zdaj pa se jim je z ustanovitvijo tako mudilo, da niti niso izpeljali predvidenega posveta z vodji poslanskih skupin pred sejo kolegija predsednika DZ, ki je bila sprva predvidena za danes, nato pa so jo v petek sklicali že za v ponedeljek.

Ob tem pa so izrazili tudi nasprotovanje na kolegiju sprejeti razdelitvi predsedniških in podpredsedniških mest v teh delovnih telesih med poslanske skupine. Kot so opozorili, razdelitev ne sledi rezultatom volitev. Po prvotnem predlogu bi namreč dve predsedniški mesti pripadli SDS, eno pa Svobodi. Temu so v omenjenem trojčku levosredinskih poslanskih skupin nasprotovali že na ponedeljkovi seji kolegija, ki je nato sprejel odločitev, da dve predsedniški mesti pripadeta SDS, eno pa NSi, SLS in Fokus.

Po besedah Nataše Avšič Bogovič (Svoboda) se je na ponedeljkovi seji kolegija "vse odvilo po političnem scenariju, ki so ga predsedniku DZ spisali drugi". "Zavedati se moramo, da politični režiser, ki je pripravil scenarij že za prvi sklic kolegija predsednika DZ, svojih predstav ne pripravlja v koprodukciji, ampak je financer, producent in režiser vseh svojih predstav. Vsi ostali v njegovih igrah lahko igrajo zgolj vloge, pa četudi so med pomembnimi, kot je predsednik DZ, ali pa so statisti. Zato se zna, kot že tolikokrat doslej, zgoditi, da bodo nekateri od igralcev po koncu tega sklica DZ postali zgolj epizodisti," je dejala.

Jure Klobčar

Kot je poudarila Andreja Katič (SD), je pri oblikovanju začasnih delovnih teles najbolj sporno to, da razdelitev predsedniških in podpredsedniških mest ne sledi demokratičnim načelom, ki velevajo upoštevanje rezultata volitev.

Tudi Luka Mesec (Levica in Vesna) je poudaril, da mora razrez delovnih teles odražati rezultat volitev. Kritičen je bil tudi do hitenja z ustanavljanjem delovnih teles. "Zdaj nastajajoča koalicija, ki se sicer ta hip še zakriva, je še dober teden nazaj govorila, da ni nobene naglice niti potrebe, da se to ustanovi, zdaj pa kar naenkrat je naglica," je dejal.

Predsednik DZ Zoran Stevanović je zavrnil navedbe Katič, da na ponedeljkovi seji kolegija niso dobili odgovora na vprašanje, "zakaj se nenadoma tako mudi z ustanovitvijo začasnih delovnih teles". Odgovor je podal, in sicer je pojasnil, da "moramo postaviti parlament čim prej, da začne funkcionirati glede na trenutno situacijo", je pojasnil. Ker je to storil med vodenjem seje neposredno po predstavitvi stališča poslanske skupine, ki ga je podala Katič, si je s tem prislužil opozorila nekaterih poslancev levosredinskih strank, da s komentiranjem stališč krši poslovnik DZ.

Tako Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus) kot Katja Kokot (Resnica) pa sta med drugim izpostavila, da gre za začasna delovna telesa in da ne gre za dokončno ureditev. "V tem trenutku še nimamo vlade, nimamo še vzpostavljene celotne politične slike, imamo pa državo, katere institucije morajo delovati," je dejala Kokot.

Na današnji izredni seji DZ so v Svobodi, SD ter Levici in Vesni vložili tudi zahtevo za ponovno odločanje o odločitvi kolegija, ki je v ponedeljek sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov teh delovnih teles. A ob ponovnem odločanju je DZ odločitev kolegija potrdil z 49 glasovi poslancev in 36 proti.

V poslanskih skupinah Svoboda, SD ter Levica in Vesna so zato obstruirali nadaljevanje te točke. Kot je v izjavi za medije po odhodu iz parlamentarne dvorane dejal Borut Sajovic (Svoboda), predsednik DZ ne spoštuje rezultata volitev, "hkrati pa obstaja v DZ koalicija, ki pa se na nek način skriva in zato pri tem ravnanju v poslanski skupini Gibanja Svoboda ne želimo sodelovati, da sporočimo in pokažemo ljudem, da njihovo voljo spoštujemo". Ocenil je tudi, da bo nekdo, ki ne pozna poslovnika, težko kredibilno vodil "to pomembno ustanovo".

DZ je tako ob njihovi obstrukciji z 49 glasovi za in nobenim proti za predsednico odbora za zadeve EU danes imenoval poslanko NSi, SLS in Fokus Ivo Dimic, za podpredsednici pa Marjeto Šmid (NSi, SLS, Fokus) in Teo Košir (Demokrati). Odbor za zunanjo politiko bo vodil Franc Breznik (SDS), za podpredsednika so imenovali Aleksandra Gungla (NSi, SLS, Fokus) in Nedeljka Todorovića (Resnica). Začasnemu skupnemu odboru pa bo predsedoval Zvonko Černač (SDS), za podpredsednico so imenovali Barbaro Levstik Šega (Demokrati).

Skupni odbor bo obravnaval predloge zakonov, drugih aktov in problematike, ki ne spadajo v pristojnost odborov za zadeve EU in za zunanje zadeve. DZ bo delovna telesa za posamezna področja ustanovil pred potekom 30 dni od konstituiranja, kot to določa poslovnik, so pojasnili v obrazložitvi odloka.