Dejstvo je, da zasebni delodajalci niso naklonjeni očetovskemu dopustu, zato se zaposleni očetje težko odločajo zanj. V še težjem položaju so prekerci, ki pri zasebnikih običajno delajo po projektih in za nizek honorar. Za koga izmed očetov je torej sploh zanimiv zakon o očetovskem dopustu, ki je stopil v veljavo pred osmimi dnevi?
Kot je pokazala raziskava Inštituta za socialno varstvo pred petimi leti, sta plačan očetovski dopust izkoristili dve tretjini očetov, medtem ko je neplačan dopust izrabilo le sedem odstotkov očetov. Ali bo odslej število očetov, ki imajo od 1. januarja 2016 pravico do očetovskega dopusta v trajanju sedemdeset koledarskih dni (od tega 20 dni plačanega, za ostalih 50 dni pa država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače), sploh kaj bistveno višje?
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), mora oče »prvih petnajst dni dopusta« izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. januarja 2016 ima oče pravico do dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga lahko v strnjenem nizu izrabi po koncu starševskega dopusta, najpozneje pa do konca prvega razreda OŠ otroka. Ostalih 50 dni, za katere so plačani prispevki za socialno varnost, lahko oče izrabi do tretjega leta starosti otroka.
Ob vsem tem velja opozoriti na pismo, ki je bilo v teh dneh naslovljeno na MDDSZ. Trditev avtorja pisma, da bo pravica do 20-dnevnega podaljšanega plačljivega dela očetovskega dopusta dana le redkim očetom, in sicer tistim, ki so postali očetje otrok, rojenih po 1. januarju 2016, ne pa tudi očetom otrok, rojenih po letu 2010, se je potrdila kot upravičena. Z MDDSZ smo namreč prejeli naslednje pojasnilo: »Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2016).«