danny Dobra karma

Slavni vedeževalec po dolgoletnem molku končno ...

Gore-Tex Svet24.si

Umrl je človek, ki nam je dal Gore-Tex

tanja fajon pl1 Reporter.si

Išče se novi mandatar: SD namerava vložiti ...

michael schumacher Svet24.si

Razkrito, v kakšnem stanju je Michael Schumacher

20200916-01025147 Necenzurirano

Pravljica o Primožu in Josipu #kolumna

paris-hilton, this-is-paris, dokumentarec Odkrito.si

Paris Hilton zaključila 20 let pretvarjanja

TANJA PIRC na crnem 5 Njena.si

Tanja (MasterChef) spregovorila o odnosih po ...

Slovenija

Obsojeni kriminalci delujejo razumneje kot Pahorjeva vlada

Deli na:

Borut Pahor se lažje dogovori z Gadafijem kot s sindikati javnega sektorja, dr. Janez Posedi ocenjuje predsednika vlade. Posedi, vodja skupine 21 sindikatov javnega sektorja opozarja, da bi bil vsak sindikalni »odpustek« v pogajanjih z vladno stranjo za sindikate velik korak, saj bi pomenil nekaj manj za javne uslužbence. Vlada plač javnim uslužbencem ne želi zgolj zamrzniti, temveč celo znižati, pravi. Javni uslužbenki Simoni Dimic, sicer vodji kabineta predsednika vlade, privošči letošnji dopust na luksuzni jahti.

Borut Pahor se lažje dogovori z Gadafijem kot s sindikati javnega sektorja, dr. Janez Posedi ocenjuje predsednika vlade. Posedi, vodja skupine 21 sindikatov javnega sektorja opozarja, da bi bil vsak sindikalni »odpustek« v pogajanjih z vladno stranjo za sindikate velik korak, saj bi pomenil nekaj manj za javne uslužbence. Vlada plač javnim uslužbencem ne želi zgolj zamrzniti, temveč celo znižati, pravi. Javni uslužbenki Simoni Dimic, sicer vodji kabineta predsednika vlade, privošči letošnji dopust na luksuzni jahti.

Imate dobre živce?

To težko ocenjujem, mislim, da ja. Za enkrat mi v zvezi s pogajanji sindikatov javnega sektorja z vlado in sedanjo stavko niso popuščali.

Stavka približno polovice javnega sektorja naj bi bila dolgotrajna, celo večmesečna. Na koncu bo nekdo moral popustiti, vi, vladna stran ali oboji. Kdo bo popustil?

Zanesljivo oboji. Če pogledate teorijo pogajanj, se govori o različnih načinih pogajanj. Pri partnerskih pogajanjih oba partnerja prideta z rešitvami, za katere mislita, da so sprejemljive za nasprotno stran, pri klasičnih pogajanjih pa prideš pač s pogajalskim izhodiščem. Nekaj želiš doseči. Naše stavkovne zahteve so zelo eksaktno oblikovane, vsak »odpustek« bi za nas pomenil velik korak, to bi namreč pomenilo nekaj manj za javne uslužbence. Mi zdaj branimo naš dosežek, ne gre za dodatne zahteve, temveč le za to, da vlada izpolni tisto, kar je že bilo dogovorjeno. Pogajanja v zadnjih dveh letih gredo v smeri slabšanja položaja javnih uslužbencev, razen na prvih pogajanjih, ko smo uspeli za določena najnižja delovna mesta doseči minimalni plačni napredek, in za asistente z doktoratom. Vse drugo je bilo v bistvu naše popuščanje.

21 sindikatov javnega sektorja z okoli 80 tisoč člani javnimi uslužbenci, ki jih vi zastopate, zahteva zgolj postopno že dogovorjeno odpravo preostanka plačnih nesorazmerij, vladni predstavniki oziroma predvsem predstavnice pa govorijo, da v sedanji gospodarski krizi ne morejo zviševati plač javnih uslužbencev. Mar govorite eden mimo drugega?

Gotovo, saj bi se sicer že dogovorili. Eden večjih problemov je prav najti skupno terminologijo. Sindikati izhajamo s pozicije posameznika, oni pa govorijo o neki vreči. Einstein je rekel, da je inteligenca planeta konstanta, število prebivalcev pa raste. Tu gre za nekaj podobnega. Imamo vrečo, vlada pač iz te deli vsem javnim uslužbencem, dokler se ne odloči, da bi kaj iz te vreče vzela še za druge stvari. V tem trenutku smo v čudnem položaju, saj ni popolnoma jasno, ali želi kaj iz vreče vzeti ali ne. Po moje želi vzeti pet odstotkov denarja. To jasno izhaja iz njihovih sklepov, da morajo pri postavkah, kjer so stroški povezani z delom javnih uslužbencev, proračunski porabniki znižati odhodke za pet odstotkov.
 

Torej želi ne le zamrzniti plače javnim uslužbencem, ampak jih celo znižati?

Tako je. V zvezi s tem predstavniki sedmih sindikatov javnega sektorja, ki so se pogajali z vladno stranjo, gre za kolege iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja (njihov predstavnik je Branimir Štrukelj, op. p.), trdijo, da so dosegli vladni umik zniževanja regresa, zniževanja potnih stroškov in nadomestila za malico. Ta del je bil ocenjen na pet odstotkov sredstev. Po mnenju Konfederacije sindikatov in vladne strani je bil njihov pogajalski dosežek, da tega ni več v vladnem predlogu. Naš odgovor na to je, da v te stvari tako ali tako ne bi mogli poseči. To bi se potem zgodilo še v gospodarstvu in praktično sploh nimamo možnosti za pogajanja v tem delu. Del prihrankov v zvezi s temi petimi odstotki naj bi bil še na račun spremembe plačila dežurstva in spremembe višine položajnega dodatka. Zdaj je vlada vse omenjeno v celoti opustila, namesto tega je s sklepom naložila proračunskim porabnikom, naj znižajo stroške, povezane z delom, za pet odstotkov.

So predlagali, kako to doseči?

To prepuščajo menedžerskim sposobnostim posameznega menedžerja v javnem sektorju, kar je silno sporno. Ugotavljam, da v urejenih okoljih pri posameznih proračunskih porabnikih, kjer sistem deluje »normalno«, to ni mogoče. Verjetno je možno za toliko še znižati porabo v okoljih, ki niso urejena.

Je to možno doseči v organu, kjer delate vi?

Mi smo del veterinarske fakultete, znotraj te imamo inštitute in klinike, največji je inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo. Ob tem imamo na veterinarski fakulteti še nacionalni veterinarski inštitut. Jaz sem v okviru inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo vodja enote za parazitologijo. Popolnoma nerealno je, da bi na našem inštitutu porabo znižali še za dodatnih pet odstotkov. Porabo smo že v preteklosti znižali do skrajnosti, kljub temu pa izvajamo prav vse določene dejavnosti. Že zdaj vsako leto porabo javnih sredstev znižujemo, saj pridobivamo denar na trgu. Izvajamo veterinarsko dejavnost, lahko marsikaj ponudimo, v tem delu Evrope smo eni boljših, na primer pri vrhunski diagnostiki. Pri nas na inštitutu imamo tudi 17 nacionalnih referenčnih laboratorijev, ki so določeni od Evropske komisije.

VEČ V TISKANI IZDAJI
Loading...