Videti je, da se obroč kazenskega pregona okoli Jankovića počasi, vendarle vztrajno zapira. Slovensko pravosodje bo na preizkušnji, saj v enem delu volivcev velja, da je, ne glede na številne ovadbe, nedotakljiv, ker so ga strici iz ozadja (začasno?) spravili na varno. Tudi po objavi poročila protikorupcijske komisije Jankovića pravosodje ni procesiralo, ker njegove tarče niso bile »uravnotežene«.
Prva obtožnica, ki je bila vložena nedavno, še ni pravnomočna, a tudi sam na to ne računa, ker ve, da bo moral slej ko prej sesti na zatožno klop. Vprašanje je le, v koliko zadevah. Janković v sodnem spopadu potrebuje stranko bolj kot kdaj prej, kar je zanj še dodaten motiv, da bo kandidiral za predsednika stranke. Bratuškova to ve, zato se konfliktu niti ni mogla več izogniti. Janković se sicer pretvarja, da ne razume (to je ponovil tudi v Odmevih), zakaj bi ne bila ona predsednica vlade in on predsednik stranke. Vlado in premierko celo hvali, ker noče veljati za tistega, ki bi rušil vlado in bil »faktor nestabilnosti«, kot rad govori Igor Lukšič. Ve se, Milan Kučan še podpira vlado Bratuškove.
VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.